Kitajska 200 Rusov učila boja z droni

Kitajska in Rusija sta julija 2025 podpisali tajni dvostranski sporazum, ki je prepovedoval vsako javno razkritje. Po njem je kitajska Ljudska osvobodilna vojska med novembrom in decembrom 2025 v vojaških objektih usposabljala približno 200 ruskih vojakov za uporabo dronov, elektronsko bojevanje in taktiko oklepne pehote. Del udeležencev se je nato vrnil v vojno v Ukrajini. Tri evropske obveščevalne službe so program spremljale več mesecev, preden je postal javen 19. maja, prav na dan, ko je Putin prispel v Peking (Kyiv Independent, n-tv).

S tem Kitajska ni več le gospodarski omogočevalec ruske vojne, temveč država, ki je po dostopnih obveščevalnih podatkih sodelovala pri vojaškem usposabljanju ruskih sil. Evropska unija je imela obveščevalne zmogljivosti, da je operacijo odkrila. Nima pa političnega mehanizma, s katerim bi jo zanesljivo kaznovala.

Kaj je program dejansko ustvaril

Med udeleženci so bili vojaški inštruktorji različnih činov, od nižjih podčastnikov do podpolkovnikov; številne naj bi izbrali prav zaradi njihove vloge pri usposabljanju. V objektih Ljudske osvobodilne vojske v Shijiazhuangu, Zhengzhouju, Yibinu in Nanjingu so vadili usklajevanje dronov z artilerijo, elektronsko bojevanje proti dronom in upravljanje dronov s prvoosebnim pogledom na kitajskih simulatorjih. Ena od obveščevalnih služb je poročala, da so udeleženci po vrnitvi izvajali operacije z droni na zasedenem Krimu in v Zaporožju; Reuters te trditve ni mogel neodvisno potrditi.

Program je bil zasnovan tako, da se znanje širi naprej. Vsak inštruktor, ki se vrne v Rusijo, lahko kitajske tehnike prenese na stotine operaterjev pod seboj. To je prenos tehnologije prek ljudi: Rusija ne dobi samo opreme, temveč dostop do znanja države, ki je vodilni svetovni proizvajalec dronov.

Past soglasja

Evropska unija je v zadnjih svežnjih sankcij postopno zaostrovala ukrepe proti kitajskim podjetjem, ki napajajo ruski vojni stroj. Dvajseti sveženj sankcij iz aprila 2026 je zajel približno 27 kitajskih in hongkonških subjektov. Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen je Kitajsko označila za »dejanskega« omogočevalca ruskega vojnega gospodarstva.

Toda sankcioniranje slamnatih podjetij je nekaj drugega kot soočenje s Kitajsko kot državno vojaško akterko. Pravni okviri EU so načeloma dovolj široki, da bi lahko zajeli akterje, ki spodkopavajo ozemeljsko celovitost Ukrajine. Ovira je politična: vsaka zunanjepolitična odločitev EU proti enotam Ljudske osvobodilne vojske ali kitajskim vojaškim uradnikom zahteva soglasje vseh 27 držav članic. Ena sama država jo lahko ustavi. Madžarska je doslej dosledno mehčala ali blokirala skupno evropsko ukrepanje glede Kitajske, zato je prehod od sankcij proti podjetjem k sankcijam proti kitajskim državnim vojaškim strukturam v praksi skoraj neizvedljiv.

Tri prestolnice, tri motnje

Nemčija ta razkorak kaže najbolj jasno. Kancler Friedrich Merz je 19. maja izrazil upanje, da bo Xi Jinping pritisnil na Putina za konec vojne, isti dan pa je Reuters poročal, da je Kitajska usposabljala ruske borce. Nemški proizvajalci avtomobilov medtem hitro izgubljajo tržni delež na Kitajskem. Berlin si težko privošči zaostrovanje proti partnerju, pri katerem že izgublja gospodarski položaj.

Italijanska različica je drugačna. Tri dni pred Reutersovim razkritjem je minister za industrijo Adolfo Urso kitajskim proizvajalcem avtomobilov sporočil, da so »dobrodošli« pri nakupu zaprtih Stellantisovih tovarn, medtem ko je vlada tiho zaostrila varnostne preglede kitajskih naložb v sektorje blizu obrambi. Noben italijanski uradnik razkritja o vojaškem usposabljanju ni povezal z industrijskim odpiranjem Kitajski.

Poljska je alarm usmerila drugam. Varšava se je isti teden ukvarjala z odpovedano rotacijo ameriških vojakov in vztrajala, da odločitev »zadeva Nemčijo, ne Poljske«. Država, ki bi se morala najbolj bati izboljšanih ruskih zmogljivosti z droni, je o kitajski vlogi govorila komaj opazno.

Vzorec je v vseh treh primerih enak: države članice so preveč zaposlene z domačimi krizami in dvostranskimi naložbenimi interesi, da bi proti Pekingu oblikovale enotno fronto.

Kaj ostaja skrito

Sporazum iz julija 2025 je bil vzajemen. Medtem ko so se ruski vojaki usposabljali na Kitajskem, se je »več sto« kitajskih vojakov urilo v Rusiji, kjer so prevzemali taktike uporabe dronov iz vojne, v kateri imajo ti sistemi največjo vlogo v sodobni zgodovini. Če Ljudska osvobodilna vojska te izkušnje vgradi v svoje operativno načrtovanje, izmenjava hkrati postane evropski varnostni problem in indo-pacifiško tveganje. Evropski voditelji ti dve prizorišči pogosto obravnavajo ločeno. Peking očitno ne.

Tri obveščevalne službe so informacije zadrževale več mesecev in jih sprožile prav ob Putinovem prihodu v prestolnico Xi Jinpinga. Čas razkritja ni bil naključen. Institucionalni odziv, ki naj bi ga sprožil, pa se še ni zgodil.