Komisija predlaga omejitev vetov v pristopnih pogajanjih

Evropska komisija je 6. oktobra predlagala, naj vlade članic EU o vmesnih fazah pristopnih pogajanj odločajo s kvalificirano večino namesto soglasno (vprašanja in odgovori Komisije, BTA). Nobena prestolnica tako ne bi mogla sama zamrzniti pogajanj kandidatke, vsaka pa bi obdržala veto pri končnem sprejemu. Za spremembo morajo soglašati prav vlade, ki bi se tej pristojnosti odpovedale. Predlog tudi ne rešuje spora, ki je v ozadju madžarskega zadrževanja pogajanj z Ukrajino.

Kateri veto bi odpravili in kateri bi ostal

Vstop v EU zahteva prehod skozi dolgo vrsto pogajalskih mejnikov. Pogajanja so razdeljena na vsebinske sklope. Z odprtjem sklopa EU potrdi, da lahko kandidatka začne svoje predpise na tem področju usklajevati s pravili Unije. Doslej so morale vlade držav članic soglasno potrditi vsako odprtje in začasno zaprtje sklopa, zato ga je lahko zavrnila katerakoli država (pojasnilo Sveta EU).

Komisija predlaga, naj se o teh vmesnih mejnikih odloča s kvalificirano večino: potrebno bi bilo najmanj 15 od 27 vlad, ki predstavljajo vsaj 65 odstotkov prebivalstva EU (16. člen PEU). Posamezna država odločitve ne bi mogla več blokirati sama. Zadnja stopnja bi ostala nespremenjena. Po 49. členu Pogodbe o EU je za sprejem nove članice še vedno potrebna soglasna odločitev vlad, privolitev Evropskega parlamenta in ratifikacija v vseh državah članicah (49. člen PEU).

Predlog še ne velja. Komisarka za širitev Marta Kos je predstavila priporočilo, ki ga vlade še niso sprejele. V sporočilu Komisije ostaja odprtih tudi nekaj pravnih vprašanj glede spremembe pogajalskega okvira vsake kandidatke — pravil, o katerih se vlade dogovorijo ob začetku njenih pogajanj (celotno sporočilo).

Madžarska blokada in spor o šolstvu

Madžarsko ravnanje pokaže, čemu je sprememba namenjena. Po poročanju portala European Pravda je Budimpešta trikrat, 17. julija, 8. septembra in 29. septembra, zavrnila potrditev ocene Evropske komisije o pripravljenosti Ukrajine na področju dveh pogajalskih sklopov. Ta korak je pred njunim odprtjem (European Pravda).

Madžarski ugovor ima stvarno podlago. Beneška komisija Sveta Evrope, skupina strokovnjakov za ustavno pravo, je leta 2017 kritizirala ukrajinski zakon o šolstvu, ker je omejeval srednješolsko izobraževanje v jezikih manjšin (Beneška komisija). Njeno mnenje potrjuje, da gre za resno in dolgotrajno skrb. Ne presoja pa predloga zakona, o katerem zdaj razmišlja Kijev.

Budimpešta morda popušča. Po navedbah madžarskega portala Index, ki se sklicuje na poročanje Financial Timesa, naj bi premier Péter Magyar diplomatom naročil, naj pustijo, da postopek steče. Index dodaja, da je trdnejša podpora odvisna od glasovanja o ukrajinskem predlogu zakona o šolah za manjšine, predvidenega za 12. oktober (Index).

Madžarska s kvalificirano večino tega vmesnega koraka ne bi mogla več ustaviti sama. Spor glede šolstva bi ostal, Budimpešta pa bi še vedno imela veto na končni vstop Ukrajine v EU. Pravila glasovanja imajo meje tudi pri drugih kandidatkah. Naslednji korak Severne Makedonije je odvisen od ustavne spremembe, ki bi Bolgare opredelila kot manjšino. Ta pogoj določa kompromis Sveta EU iz leta 2022, izpolni pa ga lahko le parlament v Skopju (sklepi Sveta EU).

Kdo mora privoliti

Paket združuje lažji potek pogajanj z ostrejšim nadzorom po vstopu. Če bi pri novi članici v prvih 15 letih ugotovili resno kršitev vrednot EU, bi ji lahko naložili sankcije, vse do odvzema glasovalne pravice v Svetu EU (celotno sporočilo). Po ugotovitvi kršitve bi sankcije začele veljati samodejno, razen če bi jih kvalificirana večina odpravila.

Sedanji postopek deluje v nasprotni smeri. Po 7. členu, s katerim EU ukrepa ob nazadovanju demokracije, se morajo vlade dogovoriti, preden sprejmejo ukrepe. Evropski parlament je leta 2025 opozoril, da je bilo v madžarskem postopku po 7. členu od leta 2018 opravljenih devet zaslišanj, ne da bi bila formalno ugotovljena že sama nevarnost kršitve (Evropski parlament). Kos je zagovarjala časovno omejitev z argumentom, da nove članice ne bi smele za stalno ostati članice drugega reda (Guardian).

Sprememba glasovanja je odvisna od tega, ali se bodo vlade odpovedale vzvodu, ki so ga že uporabljale. Njihova izhodišča se razlikujejo. Nizozemska vlada podpira strožja varovala, vendar je zunanji minister Tom Berendsen 29. septembra v senatu povedal, da Haag želi ohraniti soglasje pri pomembnih odločitvah o širitvi (Eerste Kamer). Ni pojasnil, ali med pomembne odločitve sodi tudi odprtje pogajalskega sklopa. Dokler vlade ne sprejmejo spremembe in Kijev ne odgovori na očitke glede šolstva, madžarski veto, uporabljen to poletje, še vedno velja.