Dron razkril slepo pego Constante

Privez 78 v pristanišču Constanța. Pomorski dron je eksplodiral ob obalnem zidu. Žrtev ni bilo. Napadalec ni dokazan. Prav tako ni jasno, kateri romunski organ je v mirnem času javno pristojen za to, da vojaško orožje zazna, še preden priplava v civilno pristanišče.

Constanța ni pomembna samo za Romunijo. Skozi pristanišče poteka izvoz ukrajinskega žita po evropskih solidarnostnih pasovih, vključeno je v prenovljeno vseevropsko prometno omrežje, torej prednostni infrastrukturni zemljevid EU, regionalni strokovnjaki pa ga vidijo kot možno logistično vozlišče Nata v Črnem morju (AGERPRES). Dolgotrajnejše motnje bi se poznale pri plovbi po Donavi, izvozu žita, cenah zavarovanja v Črnem morju in vojaškem načrtovanju zavezništva.

Dva nadzorna sistema, oba slepa za to, kar je priplulo

Začasni romunski obrambni minister Radu Miruță je težavo opisal neposredno: romunska vojska v mirnem času ne varuje pristanišča Constanța (European Pravda, WP). To nalogo imajo drugi državni organi. Po njegovem bi moralo imeti pristanišče lastne sisteme za zaznavanje takšnih groženj.

Pristanišče so opazovali iz zraka in z morja, vendar ne v velikostnem razredu orožja, ki je priplulo do priveza. Obstoječi sistem proti dronom je maja prestregel zračni dron. Romunsko obalno nadzorno omrežje zaznava plovila, dolga približno več kot šest metrov. Pomorski dron Magura V5 meri 5,5 metra, torej ostane pod pragom zaznave. Dva sistema sta bila zato tehnično navzoča, a za konkretno grožnjo neuporabna.

Po eksploziji se je pokazala še razdrobljenost odziva. Civilne pomorske oblasti so opazile predmet in obvestile mornarico. Mornarica je obvestila obalno stražo in SRI, romunsko notranjo obveščevalno službo. Ukrajina je malo pred samouničenjem drona poslala opozorilo. Romunska obalna straža je šele nato začela preizkušati avtonomni sistem za zaznavanje pomorskih dronov (Digi24). Miruță je potrdil, da so na morju uničili še pet ostankov dronov, nekateri so vsebovali eksploziv (Adevărul, Antena 3).

Prelivanje vojne, ne dokazan napad

Javno dostopna poročila ne potrjujejo namernega napada na pristanišče države članice Nata. Romunski in ukrajinski viri govorijo o ukrajinskem pomorskem dronu, ki je izgubil nadzor, verjetno zaradi ruskega elektronskega bojevanja (BTA, Antena 3). Predsednik Nicușor Dan je odgovornost pripisal Moskvi prek verige elektronskega bojevanja, ne prek dokazanega ukaza za napad (Moldova1). Bukarešta in Kijev se zdaj pogajata o protokolu, ki bi določil prage za opozarjanje in programiranje samouničenja, preden bi droni vstopili v romunske vode.

Ta razlika problema ne zmanjšuje, ampak ga naredi ostrejšega. Namerna vojaška akcija bi sprožila jasnejši vojaški in zavezniški odziv. Prelivanje vojne zaradi elektronskega bojevanja in orožja, ki zaide s poti, pa ne sodi v nobeno čisto kategorijo. Za civilne pristaniške postopke je preveč nevarno, za samodejno vojaško poveljevanje pa preveč dvoumno.

Kdo opazuje morje

Evropska unija ima pravila. Direktiva CER, evropski predpis o odpornosti kritičnih subjektov, od upravljavcev ključne infrastrukture zahteva oceno tveganj in krepitev odpornosti. Direktiva NIS2, njen par na področju kibernetske varnosti in upravljanja bistvenih storitev, zajema tudi upravljavce pristanišč in službe za nadzor pomorskega prometa (EUR-Lex, Evropska komisija). Najnovejše smernice Komisije, izdane pred nekaj dnevi, fizične, digitalne in hibridne motnje obravnavajo kot enotno področje politike. Toda noben od teh okvirov ne določa, kateri romunski akter prvi zazna majhen pomorski dron, ga razvrsti kot grožnjo in ima pooblastilo, da ga nevtralizira, preden doseže privez.

Del vrzeli je nacionalen. Določanje in nadzor kritičnih subjektov po direktivi CER sta v pristojnosti držav članic, romunsko izvajanje pa morda preprosto zamuja. Toda isto vprašanje ostaja odprto za vsa pristanišča na vzhodnem krilu, ki zdaj opravljajo logistične naloge v času vojne: Varno, Burgas, Aleksandropolis, Klaipėdo in Gdansk. Bolgarija je že razširila skupno misijo za protiminsko delovanje z Romunijo in Turčijo, tako da zajema tudi nadzor podmorske infrastrukture (BNR, AGERPRES). Litva je pri zračnem prostoru šla dlje in upravljavcem letališč naložila individualno odgovornost za oceno tveganj zaradi dronov ter pripravo postopkov za izredne razmere (LRT). Pristanišča primerljive obveznosti nimajo.

Evropa je civilnim vozliščem naložila naloge, ki jih je ustvarila vojna. Ni pa jim določila zaznavanja na ravni, ki bi temu ustrezala. Miruță in vsak obrambni minister na vzhodnem krilu zato dolgujeta javnosti jasen odgovor: kdo natančno opazuje vodo.