Ustavni spor zadržal romunski posel za €8.33bn

Romunija ima devet dni, da v okviru novega evropskega obrambnega posojilnega programa SAFE podpiše vojaške pogodbe v vrednosti 8,33 mrd. evrov (Reuters prek MarketScreener). Pot ji zapira ustavna presoja pravnega okvira, brez katerega pogodb ni mogoče skleniti. Če rok 31. maja poteče brez podpisov, bo Bukarešta izgubila možnost, da zahteva, naj se polovica opreme izdela na romunskih tleh.

Kaj SAFE ponuja in kaj rok odvzema

SAFE (Security Action for Europe) deluje podobno kot evropski sklad za okrevanje po pandemiji: Evropska komisija se zaradi najvišje bonitetne ocene zadolži na kapitalskih trgih, nato pa državam članicam posodi denar po približno polovici njihove običajne cene zadolževanja. Za Romunijo to pomeni obrestno mero okrog 3 odstotke, namesto približno 7 odstotkov, kolikor plačuje za svoj državni dolg (Centre for European Reform). Posojila imajo 45-letno ročnost in desetletno obdobje odloga, zato se glavnica začne odplačevati šele okoli leta 2036 (Breaking Defense).

Osemnajstim državam članicam so odobrili skupno približno 131 mrd. evrov. Poljska, največja posojilojemalka s 43,7 mrd. evrov, je sporazum podpisala 8. maja (Notes from Poland). Romunija je s 16,68 mrd. evrov druga po vrsti (milmag.pl).

Po 31. maju bodo države opremo lahko kupovale samo prek skupnega naročanja z vsaj eno partnersko državo. Minister za gospodarstvo Irineu Darău je bil neposreden: po tem datumu »ne bomo več imeli tako močne besede pri lokalizaciji v Romuniji« (Mediafax). Skupno naročanje namreč zmanjša moč posamezne države, da od dobaviteljev zahteva domače tovarne.

Padla vlada in zakon v naglici

Romunski parlament je prvi sveženj 15 oziroma 16 obrambnih programov potrdil 29. aprila. Le nekaj dni pozneje je opozicijska koalicija 5. maja z 281 glasovi izglasovala nezaupnico vladi premierja Ilieja Bolojana (Agerpres). Odhajajoča vlada je kot začasni kabinet nato v naglici sprejela pravni okvir za pogodbe SAFE, vendar je pozne spremembe dodala po formalnem koncu seje.

Prav ti dodatki so zdaj podlaga za ustavni spor. PSD, socialdemokrati, ki so vodili glasovanje o nezaupnici, trdijo, da je začasna vlada z zakonodajnimi posegi po svoji razrešitvi prekoračila pooblastila. Ločen ugovor je vložil tudi romunski varuh človekovih pravic. PSD vztraja, da program SAFE podpira, vendar postopek ocenjuje kot nezakonit. Pravni spor tako tik pred trdim rokom ustvarja ustavno negotovost.

Kdo dobi pogodbe in kaj Romunija dejansko gradi

Odobrene pogodbe so močno nagnjene k nemškemu Rheinmetallu: nanj naj bi odpadlo približno 68 odstotkov prvega svežnja v višini 8,33 mrd. evrov, od 232 bojnih vozil pehote Lynx do sistemov zračne obrambe Skynex, patruljnih ladij in streliva (HotNews). Romunsko državno orožarsko podjetje ROMARM opozarja, da »preprosto sestavljanje po licenci ne razvija industrije« (Adevărul). Bolojan je obljubil najmanj 50 odstotkov domače proizvodnje. Razlika med montažnim delom in dejanskim prenosom tehnologije ostaja nerazrešena.

Vzorec v celotnem programu

Romunska časovna stiska ni izjema. Italija, ki ji je namenjenih 14,9 mrd. evrov, sporazuma še ni podpisala. Premierka Giorgia Meloni je 17. maja predsednici Evropske komisije Ursuli von der Leyen poslala pismo, v katerem italijansko sodelovanje pogojuje s fiskalno prožnostjo za izdatke za energijo (Il Politico Web). Komisija je zahtevo zavrnila. Madžarskih 16,2 mrd. evrov še ni odobrenih (The Defense Post).

Mehanizem je precej jasen: stabilne vlade z močnimi javnonaročniškimi službami si pravočasno zagotovijo industrijske koristi doma. Razdrobljene vlade izgubljajo čas. Romunija, ki ji S&P in Fitch pripisujeta oceno BBB- z negativnimi obeti (Economica.net), javnemu dolgu dodaja 16,68 mrd. evrov, medtem ko se ta že približuje maastrichtskemu pragu 60 odstotkov BDP, nad katerim se pritisk na omejevanje porabe poveča.

O tem, ali bo Romunija ujela rok 31. maja, bo zdaj odločilo ustavno sodišče. Pogodbe so pripravljene. Denar je na voljo. Vsak dan brez odločitve zmanjšuje pogajalsko moč Bukarešte v razmerju do Bruslja ter romunskih tovarn v razmerju do tujih proizvodnih linij.