Ciper blokira davek na odlagališča

Ciprski parlament je 14. julija s 26 glasovi proti 19 zavrnil predlagani davek na komunalne odpadke, ki končajo na odlagališčih (Cyprus Mail). S tem ni ustavil le domače okoljske dajatve, temveč je ogrozil tudi evropski denar. Davek je bil vpisan kot obvezni mejnik v ciprski načrt za okrevanje in odpornost, torej v zavezujoč dogovor z EU o reformah po pandemiji. Če ga Ciper ne sprejme, lahko obstane 23 mio. evrov evropskih izplačil (Politis, SkalaTimes).

Vlada je Bruslju obljubila reformo, za katero doma še ni imela politične večine. Ta razkorak je zdaj postal proračunsko tveganje.

Kako evropski denar za okrevanje ustvarja vezavo

Mehanizem za okrevanje in odpornost, evropski sklad po pandemiji v vrednosti 724 mrd. evrov, deluje kot pogodba o izpolnitvi. Vlade predlagajo reforme in naložbe, Evropska komisija kot izvršilni organ EU pa preveri, ali je bil posamezni korak opravljen, preden sprosti denar. Vsi odprti mejniki morajo biti izpolnjeni do avgusta 2026 (Uredba (EU) 2021/241).

Ciper je davek na odlaganje komunalnih odpadkov v svoj načrt zapisal kot zeleno davčno reformo. Predlagana dajatev je znašala 10 evrov na tono, ves prihodek pa naj bi bil namenjen lokalnim programom recikliranja, je po navedbah SkalaTimes pojasnil direktor oddelka za okolje Kostas Konstantinou (SkalaTimes). Vlada pravi, da je stopnjo že znižala s prvotnih 35 evrov, da bi ublažila breme.

Časovno sovpadanje je 14. julija pokazalo, kako velik je razkorak med Brusljem in Nikozijo. Evropska komisija je isti dan odobrila šesto ciprsko izplačilo iz sklada za okrevanje, vredno 120 mio. evrov, parlament pa je zavrnil davek, ki je naslednji pogoj za nadaljnje izplačevanje (European Sting).

Zakaj je parlament rekel ne

Nasprotovanje ni bilo zgolj protievropska gesta. Ciper na odlagališča pošilja približno 68 odstotkov komunalnih odpadkov, medtem ko je cilj EU do leta 2035 delež znižati na 10 odstotkov (Politis). Akel, Elam, Alma in Neposredna demokracija so glasovali proti, ker gospodinjstva po njihovem ne bi smela plačevati več, dokler infrastruktura za recikliranje dejansko ne obstaja. Enako opozarjajo lokalne oblasti. »Javnost ne bi smela plačevati za neuspehe države pri ravnanju z odpadki,« je v začetku meseca opozorilo eno od občinskih stališč (Cyprus Mail).

Brez sortirnih centrov in zadostnih zmogljivosti za recikliranje dajatev na odlaganje predvsem zviša občinske stroške, ne da bi nujno zmanjšala količino odpadkov, ki končajo na odlagališčih.

Vladni protiargument je prav tako razumljiv. Če naj bi prihodek od dajatve financiral infrastrukturo, ki občinam manjka, zavrnitev davka hkrati blokira kaznovalni signal proti odlaganju in vir denarja, s katerim bi se občine lahko od njega postopno odmaknile.

Šest tednov za zaprtje doma ustvarjene vrzeli

Ciper mora zakonodajo sprejeti do 31. avgusta 2026. Podoben pritisk rokov velja tudi drugod v skladu za okrevanje. Romunija ima med drugim pred avgustovskim iztekom še neizpolnjene reforme, povezane s svojim načrtom (Evropska komisija).

Zasnova mehanizma za okrevanje krepi odgovornost, ker izplačila veže na izvedbo. Toda kadar vlada politično drago reformo vpiše v zavezujoč evropski načrt, še preden si zagotovi parlamentarno podporo ali vzpostavi infrastrukturo, ki jo reforma potrebuje, se domača napaka v zaporedju spremeni v likvidnostni problem. Ciper ima zdaj šest tednov, da zapre vrzel, ki jo je ustvarila njegova vlada: Bruslju se je zavezala, preden je prepričala Nikozijo.