Ciper veže turško trgovino na OZN

Diplomacija ZN daje prizorišče, toda velik del tistega, kar si Ankara želi, je v Bruslju: nadgradnja carinske unije, lažje potovanje v EU in obrambno sodelovanje. Ciper poskuša te dosjeje povezati, da Turčija ne bi mogla pritiskati na Nikozijo pri ZN, hkrati pa od preostale Evrope zahtevati ugodnosti v Bruslju.

Paket, ki ga želi Nikozija ohraniti skupaj

Ciprski vzvod je najprej političen, šele nato pravni. Evropski svet je leta 2024 določil, da mora sodelovanje med EU in Turčijo potekati »postopno, sorazmerno in reverzibilno«, napredek pa je povezal z ravnanjem Turčije glede Cipra v svojih sklepih in v skupnem dokumentu Komisije in visokega predstavnika.

Ta formula daje Nikoziji prostor za argument, da trgovine, potovanj in obrambe ni mogoče obravnavati kot ločenih tehničnih vprašanj. Ciper želi, da jih voditelji obravnavajo kot enoten turški paket, pri katerem je ciprsko vprašanje del cene.

Najšibkejša točka za Ciper je carinska unija. Njena nadgradnja lahko poteka po pravilih trgovinske politike EU in po običajnem postopku Unije za mednarodne sporazume, pri katerem ena sama članica ne nadzoruje nujno celotnega dosjeja (pravila trgovinske politike EU · postopek sklepanja sporazumov).

Podobno težavo ima Nikozija pri potovanju brez vizumov. Komisijina ocena časovnega načrta vprašanje postavlja okoli tega, ali Turčija izpolnjuje pogoje EU, ne okoli posebne ciprske zapore. Ciper lahko dvigne politično ceno, poti pa sam ne more prepisati.

Pri obrambi ima Nikozija trdnejši prijem. SAFE, shema posojil EU za javna naročila na področju obrambe, temelji na izredni pravni podlagi, njena uredba pa ne vsebuje ciprske blokade Turčije (pravna podlaga). Toda širši varnostni dogovor med EU in Turčijo bi najverjetneje potekal po pravilih skupne zunanje politike, kjer prestolnice praviloma potrebujejo soglasje. Tam je Ciper precej težje obiti (pravilo glasovanja v zunanji politiki).

Turčija želi Bruselj brez Nikozije

Ankara odgovarja tako, da ciprsko diplomacijo ohranja pri ZN in v starem formatu držav porok, kjer imajo Turčija, Grčija in Britanija formalne vloge. Turški predstavniki trdijo, da Evropa brez Turčije ne more zgraditi resne varnostne politike, voditelj ciprskih Turkov Tufan Erhurman pa pravi, da bi morala EU pogajanja podpirati zunaj pogajalske mize (Türkiye Today · Cyprus Mail).

Grčija ciprski paket podpira najbolj odkrito. Kyriakos Mitsotakis je Ciper povezal z verodostojnostjo grško-turških »mirnih voda«, pozneje pa turško izključitev iz SAFE predstavil kot grški uspeh (grški premier · Euronews Greece). Atene Ciper uporabljajo kot preizkus, ali lahko Turčija pritiska na eno članico EU, medtem ko od vseh išče nagrade.

Francija Ciper krepi bolj z vojaško prisotnostjo kot z javnim povezovanjem dosjejev. Francosko-ciprski sporazum SOFA, sporazum o statusu sil, ki določa pravila za tuje enote na ozemlju druge države, daje otoku jasnejšo vlogo pri francoskih vajah, logistiki in misijah (La Croix · Euronews France). Ciper s tem ni več le država, ki se pritožuje, temveč uporabna platforma.

Druge prestolnice želijo ohlapnejši dogovor. Berlin podpira nadzorovano približevanje Ankari; zunanji minister Johann Wadephul je po poročanju Deutschland.de podprl nadaljnje premike. Italija ima obrambnoindustrijske razloge, da se izogne trajni izključitvi Turčije, potem ko sta Leonardo in Baykar ustanovila skupno podjetje za brezpilotne tehnologije. Tudi Španija ima trgovinske razloge; njeno gospodarsko ministrstvo je med špansko-turškimi gospodarskimi sporazumi poudarilo vlogo carinske unije.

Bruselj kot preizkus

Ciper in Grčija želita, da Turčija plača politično ceno, preden se premaknejo evropski dosjeji. Francija dodaja varnostno težo. Nemčija, Italija in Španija pa hočejo prostor za sodelovanje z Ankaro, ne da bi Nikoziji prepustile zavoro nad vsem.

Ta razkol presega ciprsko vprašanje. Če bodo prestolnice trgovino, vizume in obrambo poslale po njihovih običajnih poteh, se bo ciprski vzvod zožil. Če bo Turčija potrebovala posebej ukrojen dogovor z EU, bo Ciper težje prezreti. Naslednji preizkus je, ali bo Ankara ocenila, da premik za mizo ZN stane manj kot zamuda v Bruslju.