Ciprski kabel čaka na Atene

Nekje med Kreto in Ciprom raziskovalno plovilo čaka na dovoljenje za premik. Navigacijsko obvestilo, ki bi mu odprlo pot, še ni izdano. Dokler ga ne bo, bo najambicioznejši evropski podmorski elektroenergetski projekt ostal tam, kjer je že dve leti: kot načrt, ustavljen na robu morja zaradi spora o suverenosti, ki ga nihče ni razrešil.

Kabel, vrzel in ustavljeno plovilo

Great Sea Interconnector (GSI) naj bi končal energetsko izolacijo Cipra, edine države članice EU brez električne povezave z evropskim omrežjem. Kabel bi od Krete do Cipra potekal v dolžini 1.208 km, ponekod na globini skoraj 3.000 metrov, ocenjena vrednost projekta pa znaša 1,9 mrd. evrov (Enerdata). Evropska komisija ga je uvrstila med projekte skupnega interesa in mu prek Instrumenta za povezovanje Evrope, programa za financiranje infrastrukture, namenila skoraj 658 mio. evrov (Euronews, Cyprus Mail).

Kartiranje morskega dna je končano približno 60-odstotno. Preostalih 40 odstotkov leži v vodah, ki si jih lastita tako Grčija kot Turčija (Greek News Agenda). V tej vrzeli je bistvo zapleta. Ko je julija 2024 raziskovalno plovilo pod italijansko zastavo vstopilo v koridor južno od Kasosa in Karpatosa, je Turčija napotila vojaške ladje, plovilo pa se je ustavilo. Od takrat kartiranje ni napredovalo (DW).

Francija je kupila delež, ne jamstva

Francoski infrastrukturni vlagatelj Meridiam je 5. avgusta prevzel večinski nadzor nad projektno družbo. IPTO, grški operater elektroenergetskega omrežja, ohranja tehnično vodenje inženirskega dela (Prime Minister of Greece). Ločen dogovor med IPTO in francoskim proizvajalcem kablov Nexans, ki že ima približno 1,43 mrd. evrov vredno pogodbo za kabel, zajema raziskave morskega dna, potrebne pred polaganjem kabla (Energynews.pro, Powergame).

Pariz ima zdaj v projektu kapital, industrijske pogodbe in diplomatsko izpostavljenost. Po poročilih naj bi grški premier Kiriakos Micotakis, ciprski predsednik Nikos Hristodulidis in francoski predsednik Emmanuel Macron razpravljali o pospešitvi navigacijskega obvestila, ko bodo operativne odločitve pripravljene (Cyprus Mail). V grških medijih so se pojavila ugibanja o francoskem pomorskem spremstvu, vendar Pariz, Atene in Nikozija tega niso uradno potrdili (RUA). Francoski denar zvišuje politično ceno oviranja. Grčiji pa sam po sebi ne daje proste poti za napotitev plovila (Kathimerini).

Ankara stališča ni spremenila. Turški predstavniki pravijo, da so za dela na morskem dnu v vodah, ki jih Turčija šteje za svoje, potrebna turška dovoljenja (Hürriyet). Pravni spor je dejansko sporen, ne zgolj diplomatska kulisa. Grčija in Ciper se sklicujeta na Konvencijo Združenih narodov o pomorskem mednarodnem pravu (UNCLOS), ki ureja pomorsko jurisdikcijo, in trdita, da imajo otoki svoje izključne ekonomske cone. Turčija, ki konvencije ni podpisala, trdi, da to ne velja tam, kjer se otoške cone prekrivajo s celinskim epikontinentalnim pasom. Po turškem razumevanju so vode med Kreto in Ciprom turške. Po grškem se grška in ciprska cona stikata.

Zato raziskava morskega dna ni tehnično nevtralno opravilo. Pomaga določiti traso kabla, ki jo lahko ena stran pozneje razume kot potrditev svojih pomorskih zahtevkov. Turško posredovanje leta 2024 je pokazalo, da Ankara dovoljenje za raziskave obravnava kot operativno mejo (Daily Sabah).

Ciper plačuje največ, vidi najmanj

Ciper bi nosil 63 odstotkov stroškov kabla, približno 786 mio. evrov, ker ostaja zadnji izolirani elektroenergetski trg v EU (Euronews). Od 251 mio. evrov, za katere IPTO pravi, da jih je že porabil, je ciprski energetski regulator kot povrnljivih priznal le 32 odstotkov (ProtoThema). Vodja opozicije Stefanos Stefanou je finančnega ministra vprašal, kako vstop Meridiama vpliva na skupne stroške, vzdržnost projekta in breme za potrošnike. Vprašanje je utemeljeno: ciprski davkoplačevalci in plačniki računov financirajo kabel, katerega naslednji fizični korak je odvisen od spopada, na katerega nimajo vpliva.

ENTSO-E, združenje, ki usklajuje evropske operaterje elektroenergetskih omrežij, je aprila potrdilo, da je GSI edini priznani medsebojni povezovalni vod za Ciper. Alternativne trase prek Turčije ali severnega Cipra ni želelo obravnavati (ENTSO-E). Evropska komisija svojo zavezo opisuje kot »kristalno jasno«. Navigacijsko obvestilo, ki bo to jasnost preverilo v praksi, se pričakuje okoli oktobra.

Bruselj je skoraj 658 mio. evrov namenil označitvi, financiranju in načrtovanju kabla, katerega naslednji korak zahteva vstop raziskovalnega plovila v vode, kamor je država zunaj EU pred dvema letoma poslala vojaške ladje. Komisija je GSI doslej obravnavala kot energetski projekt. Naslednje navigacijsko obvestilo bo pokazalo, ali ga je pripravljena obravnavati tudi kot vprašanje suverenosti.