Ciper bližje schengenskemu območju

Zelena črta deli Ciper na način, ki ga nobeno pravilo EU doslej ni odpravilo. Na eni strani Republika Ciper deluje kot polnopravna članica Evropske unije. Na drugi strani je ozemlje, ki ga od leta 1974 nadzorujejo turške vojaške sile, uporaba prava EU pa je tam formalno začasno ustavljena. Med njima je vprašanje, s katerim se ni soočila nobena druga kandidatka za Schengen: kako na razdeljenem otoku izvajati evropsko območje brez rednih mejnih kontrol.

Evropska komisija naj bi ocenila, da je Ciper tehnično pripravljen na vstop v Schengen, območje, v katerem države članice odpravijo sistematične kontrole na notranjih mejah (Kathimerini Cyprus, Kibris Postasi). Oceno so 26. junija 2026 predstavili schengenskemu odboru. Predsednik Nikos Christodoulides je o zadevi ločeno govoril s predsednico Komisije Ursulo von der Leyen v Parizu (Euronews Greece). S tem je potrjena upravičenost do odločitve, ki pa ostaja v rokah vlad.

Ključna vrata so v Svetu

Ciper se je Evropski uniji pridružil leta 2004 in prevzel euro, vendar še vedno ni del schengenskega območja. Pristopna pogodba določa, da se schengenska pravila začnejo uporabljati šele po soglasni odločitvi Sveta, kar pomeni, da se mora strinjati vsaka sodelujoča vlada (Uradni list, akt o pristopu iz leta 2003, Svet EU). Komisija lahko oceni pripravljenost in izda priporočilo. Države ne more sprejeti v Schengen (Cyprus Mail).

Primer Romunije in Bolgarije kaže, zakaj je ta razlika pomembna. Komisija je obe državi leta 2022 razglasila za tehnično pripravljeni (Evropska komisija). Avstrija je decembra istega leta njun vstop blokirala z argumentom migracijskega pritiska, ne zaradi tehničnih pomanjkljivosti v eni ali drugi državi (Reuters). Polna odprava kontrol na kopenskih mejah je prišla šele januarja 2025 (Svet). En notranji minister je lahko zadevo zadrževal več let. Soglasje daje tak vzvod vsaki vladi.

Za zdaj ni javnih dokazov, da bi kateri od vladnih predstavnikov napovedoval veto proti Cipru. Toda primer Romunije in Bolgarije je vzpostavil vzorec: ko širitev Schengna pride v Svet, tehnična ocena sama ne odloča več. Anonimni diplomati iz schengenskih držav so pred pozitivno oceno izražali dvome; eden je za Cyprus Mail dejal, da ni »resnega načina«, da bi Ciper lahko vstopil. Ta skepsa je starejša od poročane ocene in je ni mogoče brati kot trenutno nasprotovanje v Svetu, vendar kaže politično ozračje.

Kontrolna točka, ki ne sme postati meja

Ciper se od vseh prejšnjih kandidatk za Schengen razlikuje zaradi delitve otoka. Protokol 10 k pristopni pogodbi začasno ustavlja uporabo prava EU na območjih, ki jih Republika Ciper ne nadzoruje (EUR-Lex). Uredba o zeleni črti ureja prehod oseb in blaga čez tamponsko območje, hkrati pa vztraja, da ta črta ni zunanja meja EU (Uredba o zeleni črti).

Schengen temelji na varnostni izmenjavi: države odpravijo kontrole na notranjih mejah, ker zaupajo zunanjim mejam, vizumskim sistemom in policijskemu sodelovanju vseh udeleženk (DG HOME). Pri Cipru zato vprašanje ni le, ali ima dovolj osebja na kontrolnih točkah. Schengen potrebuje pravno jasno določeno točko nadzora. Ciper pa potrebuje takšno ureditev, da ta točka ne bi pomenila priznanja meje, saj bi to politično utrdilo delitev otoka. Po poročanju medijev so ocenjevalci EU sedanje kontrole na zeleni črti ocenili kot ustrezne, vendar so zahtevali popolnejšo pravno jasnost v okviru Protokola 10 (Euronews Greece, Kathimerini Cyprus).

Dodatna zapletenost so britanska suverena vojaška območja na otoku, ozemlja pod britansko suverenostjo, kjer britanske sile upravljajo kontrolne točke ob območjih pod nadzorom Republike Ciper. Ocenjevalci naj bi zahtevali tesnejše sodelovanje na teh točkah (Kathimerini Cyprus), saj vsaka vrzel na obodu vojaškega območja zunaj EU pomeni vrzel v schengenski varnostni verigi.

Komisar za notranje zadeve Magnus Brunner je januarja dejal, da Komisija »v celoti podpira« ciprski vstop v Schengen in da bo njegova »posebna situacija« upoštevana ob ohranitvi varnostnih standardov (Cyprus Mail, Sigmalive). Samo ocenjevalno poročilo, po poročanju dolgo približno 60 strani, še ni objavljeno.

Ciper je po vsem sodeč dobil tehnični argument. Političnega še ni. Ta vodi prek soglasnega glasovanja v Svetu za pravosodje in notranje zadeve, kjer odločajo notranji ministri sodelujočih držav, ter prek pravnega problema na zeleni črti, ki ga nobena institucija EU doslej ni v celoti rešila. Komisija dolguje objavljeno oceno. Svet dolguje časovnico. Ciper pa mora odgovoriti na vprašanje, ki mu ga postavlja lastna geografija: kako zagotoviti schengensko varnost na otoku, kjer je črta, ki jo nadzoruješ, prav tista črta, ki je ne smeš imenovati meja.