Ciper prevzema 63% stroškov kabla

Dvostranska skupina ameriških kongresnikov je zunanjega ministra Marca Rubia in vodjo ameriške razvojne finančne agencije DFC Bena Blacka pozvala, naj prednostno obravnavata Great Sea Interconnector, načrtovani podmorski električni kabel med Grčijo, Ciprom in Izraelom (Schneider House, Protothema). Washington je projektu dal politični zagon, ne pa denarja, jamstva za posojilo ali gradbenega dovoljenja. Od danes do trenutka, ko bi po kablu stekla elektrika, ostaja odprto predvsem vprašanje, kdo bo plačal. Na to vprašanje še ni jasnega odgovora.

Projekt ima politične podpornike. Bruselj ga je uvrstil med prednostne čezmejne projekte in zanj namenil približno 657 mio. evrov nepovratnih sredstev (CINEA, EUR-Lex). Francoski infrastrukturni vlagatelj Meridiam je 5. avgusta podpisal dogovor za 66-odstotni večinski delež (Greek Prime Minister). Grški operater prenosnega omrežja ADMIE, ki ohranja 34 odstotkov in tehnično vodenje projekta, je 13. avgusta regulatorjem predložil investicijsko vlogo za ciprsko-izraelski del povezave (ADMIE). Kot smo poročali prejšnji teden, je ta vloga sprožila postopek odobritev, potrebnih pred končno investicijsko odločitvijo. Projektu ne manjka podpore. Manjka mu jasen odgovor, koliko bodo na koncu plačali odjemalci elektrike.

Zakaj je kabel ekonomsko smiseln

Ciper je ena zadnjih članic EU brez fizične povezave z električnim omrežjem katere koli sosednje države. Takšna izolacija pomeni, da mora otok sam reševati vsak izpad in vsak skok povpraševanja, zato so stroški rezervnih zmogljivosti visoki, prostor za vključevanje sončne in vetrne energije pa omejen. Kabel bi Ciper najprej povezal z Grčijo, nato še z Izraelom. Načrtovana zmogljivost znaša 1.000 MW na približno 1.200 km dolgi povezavi (ADMIE, OT). Ciper bi lahko ob pomanjkanju domače proizvodnje uvažal cenejšo elektriko, ob presežkih obnovljivih virov pa jo izvažal. Vrednost povezave bi se povečala po letu 2029, ko bi otok lahko izgubil pomemben del svojih konvencionalnih proizvodnih zmogljivosti (Cyprus Mail).

Ekonomska logika projekta zato obstaja. Težava je v vsem, kar stoji med to logiko in izvedbo.

Račun pride pred elektriko

Najostrejši spor se vrti okoli povračila stroškov: kdo plača gradnjo kabla in kolikšen del stroškov se prelije v račune za elektriko. Pri grško-ciprskem delu povezave je razmerje 63 odstotkov Ciper, 37 odstotkov Grčija. To pomeni, da večino reguliranega bremena nosijo ciprski odjemalci. Ciprski energetski regulator CERA temu nasprotuje. Od 251 mio. evrov, za katere ADMIE trdi, da jih je že porabil, je CERA kot povračljive prek omrežnin priznala le 32 odstotkov (Protothema, Politis). Drugače povedano: CERA ADMIE ne dovoli, da bi večino prijavljenih stroškov prenesel na račune. Nikozija vztraja, da pred začetkom obratovanja kabla ne bo plačevala več od 125 mio. evrov, dogovorjenih z medvladnim sporazumom (Capital.gr).

Zasebnim vlagateljem naj bi medtem obljubili dovoljeni donos v višini 8,3 odstotka in še 3,7-odstotno premijo, zaklenjeno za 17 let (Kathimerini, Les Echos). Te donose na koncu financirajo iste omrežnine, ki jih plačujejo uporabniki električnega omrežja. Ni samoumevno, da bo kabel prinesel nižje račune. To je odvisno od tega, ali bodo regulatorji povračilo stroškov nastavili tako, da bo uvoz cenejše elektrike sploh lahko prišel do gospodinjstev.

Tudi finančna konstrukcija še ni zaprta. Ciprski minister za energijo Michael Damianos je vstop Meridiama označil za izraz zaupanja, vendar je dodal, da bo morebitna državna kapitalska udeležba počakala na skrbni pregled Evropske investicijske banke (Marine Cyprus, Sigmalive). Več dni po podpisu Meridiama niso objavili prevzemne cene, višine kapitalske zaveze niti pravil za pokrivanje morebitnih prekoračitev stroškov. Ciprski opozicijski stranki AKEL in DISY sta zahtevali razkritje dogovora, preden Ciper prevzame dodatne obveznosti (PafosNet, Philenews). Posla prav tako še niso uradno priglasili Evropski komisiji za presojo koncentracije (CNA).

Ločeno tveganje je pripravljenost gradnje. Nexans ima pogodbo za kabel, po poročilih vredno približno 1,43 mrd. evrov brez DDV, pri čemer je bilo že plačanih 251,4 mio. evrov, do konca leta 2024 pa proizvedenih 160 km kabla. Polnega naloga za začetek izvedbe še ni (Capital.gr). Raziskave morskega dna se še niso nadaljevale; poročila o pomorskem obvestilu, ki bi dovoljevalo raziskovalna dela, ostajajo nepotrjena (Cyprus Mail). Evropsko računsko sodišče je opozorilo, da se čezmejni elektroenergetski projekti pogosto zamikajo (European Court of Auditors). Konkretno tveganje je jasno: odjemalci bi lahko začeli plačevati omrežnine za pokrivanje gradbenih stroškov, še preden bi kabel prinesel cenejšo ali zanesljivejšo elektriko.

Pismo ameriških kongresnikov nagovarja DFC, ameriško razvojno finančno agencijo, vendar za zdaj ni znano, da bi njen odbor sprejel odločitev, pripravil terminski list ali začel skrbni pregled (Schneider House). Politična podpora obstaja. Financiranje ne.

Kdo pridobi, kdo izgubi

Če bo kabel deloval po načrtih, bodo ciprski odjemalci pridobili zanesljivejšo oskrbo in možnost uvoza elektrike. Grčija bo postala evropsko vozlišče za pretoke električne energije iz vzhodnega Sredozemlja. Meridiam in njegovi vlagatelji bodo dobili regulirano infrastrukturno naložbo z zajamčenimi donosi za skoraj dve desetletji. Koalicija okoli GSI je širša kot kadar koli doslej: Atene, Nikozija, Bruselj, Pariz, Washington, ADMIE, Meridiam in Nexans. Manjka pa akter, ki bo odločil, ali bo projekt postal infrastruktura ali spor o stroških: regulatorji, ki morajo potrditi, koliko bodo plačali odjemalci.