Ciper lovi rok za €69m

Ciprski poslanci imajo po poročanju lokalnih medijev do 9. julija čas, da sprejmejo zakon o novi državno podprti posojilni ustanovi za mala podjetja. Vlada je 60 strani dolg predlog vložila 25. junija, le nekaj dni pred poletnim parlamentarnim premorom. Če rok zamudi, naj bi Ciper tvegal izgubo približno 50 do 69 milijonov evrov iz evropskega sklada za okrevanje, čeprav uradni dokument Evropske komisije natančnega zneska ne potrjuje.

Parlament je zato postavljen pred neprijetno izbiro: po hitrem postopku sprejeti zakon, ki bo urejal javno kreditiranje, ali tvegati, da evropski denar ne bo izplačan.

Bruselj plača šele po izvedbi

Pritisk izhaja iz pravil evropskega sklada za okrevanje. Mehanizem za okrevanje in odpornost je 723 milijard evrov vreden instrument EU po pandemiji, financiran s skupnim evropskim zadolževanjem. Ne deluje kot običajno povračilo stroškov. Denar se izplača šele, ko država dokaže, da je izvedla dogovorjene reforme (EUR-Lex, Uredba 2021/241).

Vsak nacionalni načrt vsebuje mejnike, denimo sprejetje zakona ali ustanovitev organa, in cilje, kot so število prenovljenih stavb ali podprtih podjetij. Država nato vloži zahtevek za izplačilo, Komisija preveri, ali so pogoji izpolnjeni, denar pa se sprosti šele po tej presoji. Evropsko računsko sodišče je opozorilo, da lahko šibki dokazi ali neizpolnjeni mejniki zadržijo celotne obroke izplačil, hkrati pa se končni rok za porabo sklada hitro približuje.

Ciprski mejnik je ustanovitev Ciprske organizacije za razvoj podjetij, znane pod kratico KOAE.

Posojilodajalec za podjetja, ki jih banke zavrnejo

KOAE bi delovala pod okriljem ministrstva za finance in imela 60 milijonov evrov kapitala. Malim in srednjim podjetjem, zagonskim podjetjem ter samozaposlenim bi ponujala neposredna posojila, jamstva, sofinanciranje in svetovalne storitve (SigmaLive). Namenjena bi bila podjetjem, ki pri bankah ne dobijo kredita, ker nimajo zadostnega zavarovanja, poslujejo prekratek čas ali imajo profil tveganja, ki ga komercialni posojilodajalci ne sprejmejo.

KOAE ne bi sprejemala depozitov. Ministrstvo jo predstavlja kot dopolnitev zasebnim bankam, ne kot njihovo konkurenco. Pri svetovalnih storitvah ta razmejitev vzdrži. Pri jamstvih ali subvencioniranih posojilih za iste skupine strank pa se pritisku na banke ni mogoče povsem izogniti.

Če bo zakon sprejet in bo KOAE delovala, kot je zamišljeno, bodo največ pridobila mala podjetja, ki so zdaj izključena iz financiranja. Država bi dobila trajno posojilno orodje in zavarovala svoj delež evropskih sredstev. Če se zakon ustavi, bodo ta podjetja ostala brez napovedane podpore. Ciprski davkoplačevalci bi morali nato nadomestiti sredstva, ki naj bi jih pokrile evropske nepovratne pomoči, ali pa bi se program skrčil.

Težava je v upravljanju. Javni organ, ki razdeljuje kredite, potrebuje prav tisto raven parlamentarnega nadzora, ki jo rok zdaj zožuje: jasna merila za upravičence, zaščito pred političnim vplivom in preverjanje, ali posojila res dosežejo podjetja, ki so jih banke zavrnile. Predsednica odbora za finance Christiana Erotokritou je povedala neposredno: ministrstvo je predlog vložilo tako pozno, da bi lahko običajna obravnava republiko stala milijone.

Težava ni samo ciprska

Ciper ni izjema. Romunski začasni premier je sklical izredno parlamentarno sejo za sprejetje zamujenih zakonov iz načrta za okrevanje, pri čemer je v igri 3,5 milijarde evrov. Vzorec se ponavlja v več državah članicah: vlade so reforme obljubile zato, da bi sprostile evropsko zadolževanje, zdaj pa morajo parlamenti pod časovnim pritiskom dostaviti zakonodajo.

Ta strogost ni naključna. Nemčija, ki želi naslednji proračun EU zmanjšati za 400 milijard evrov, bo prihodnjo skupno evropsko porabo lažje podprla le, če bo lahko pokazala, da so države izpolnile obljubljeno. Zgrešeni mejniki Cipra zato ne stanejo le današnjega denarja. Slabijo tudi politični argument za podoben sklad v prihodnje.

Tri pomembna vprašanja ostajajo nejasna. Prvo je, ali mejnik zahteva samo sprejetje zakona ali tudi dejansko operativno delovanje KOAE. Drugo je natančen znesek, ki je ogrožen, saj lokalna poročila navajajo razpon od 50 do 69 milijonov evrov. Tretje je, ali zamujen rok pomeni trajno izgubo denarja ali zgolj zamik izplačila. Romunska izkušnja prej kaže na zadržanje kot na dokončen preklic.

Sprejetje zakona lahko odpre prva vrata. Ali bo KOAE res dosegla podjetja, ki naj bi jim pomagala, pa je daljše vprašanje, na katero hiter parlamentarni glas ne more odgovoriti.