Ciprski kabel brez kritja za podražitve

Ciprski parlament je 8. septembra izvedel, da bo Veliki morski povezovalni vod (Great Sea Interconnector), podmorski električni kabel, ki naj bi otok prvič povezal z evropskim elektroenergetskim omrežjem, precej dražji od dosedanjih načrtov. Doslej se je kot vrednost projekta navajalo 1,9 mrd. evrov, član upravnega odbora ciprskega energetskega regulatorja CERA Neofytos Chatzigeorgiou pa je poslancem povedal, da bo končni strošek verjetneje dosegel 3 mrd. evrov (Philenews).

Finančni minister Makis Keravnos je pojasnil razliko: stara ocena je zajemala predvsem kabel, ne pa tudi zavarovanja, pretvorniških postaj, hranilnikov električne energije in vzdrževanja (InBusiness).

Nobena od obeh številk ni proračun, ki bi ga potrdil regulator. Študije, na podlagi katerih bi ga lahko pripravili, namreč še niso končane.

Kdo bo plačal razliko, ostaja neodgovorjeno

Projekt ima en zagotovljen vir financiranja: približno 657 mio. evrov nepovratnih sredstev iz Instrumenta za povezovanje Evrope, programa EU za podporo infrastrukturnim naložbam (Evropska komisija). Če se projekt podraži, se vrednost te podpore ne poveča.

Vsa preostala sredstva morajo zagotoviti delničarji, posojilodajalci ali odjemalci električne energije. Francoski infrastrukturni sklad Meridiam ima v projektni družbi 66-odstotni delež, grški operater prenosnega omrežja ADMIE pa 34-odstotnega. Projekt je za dolžniško financiranje zaprosil Evropsko investicijsko banko (EIB), vendar je njen predstavnik sporočil, da odločitve še niso sprejeli (Euronews). Stroški, ki jih bodo regulatorji nazadnje priznali, bi se povrnili z omrežninami, torej z dajatvami na računih za električno energijo, namenjenimi financiranju naložb v omrežje.

Formula za delitev stroškov določa, da Ciper krije 63 odstotkov naložbe, Grčija pa 37 odstotkov, medtem ko si državi stroške obratovanja razdelita na polovico (Cyprus Mail). Keravnos je poslancem dejal, da vlada »ni prepričana«, ali bo kabel znižal cene električne energije (InBusiness).

Glavna vrzel je pogodbena. Javnosti niso predstavili niti delničarskega sporazuma niti jamstva za dokončanje projekta ali določil o kritju prekoračitev stroškov. Če bodo izdatki presegli sedanje ocene, iz javno dostopnih dokumentov ni mogoče ugotoviti, ali bodo razliko pokrili delničarji, izvajalci, državni proračuni ali odjemalci. Prav zaradi te nejasnosti ciprska vlada za zdaj zavrača finančno zavezo.

Pogodba za kabel je porabila večino prvotnega proračuna

Razlika med doslej oglaševano vrednostjo in novo oceno ima konkretno razlago. Proizvajalec Nexans ima osrednjo pogodbo za izdelavo kabla, vredno približno 1,43 mrd. evrov, navaja EnergyGame. Od prvotne ocene v višini 1,9 mrd. evrov je tako ostalo zelo malo za pretvorniške postaje, dela na kopnem, hranilnike, zavarovanje in vodenje projekta.

Premaknil se je tudi časovni načrt. Evropska komisija na svoji projektni strani še vedno navaja začetek gradnje leta 2023 in dokončanje do konca leta 2026 (Evropska komisija). Chatzigeorgiou pa je parlamentu povedal, da naj bi kabel začel obratovati šele leta 2031 (Philenews). Zamuda povečuje stroške, vendar brez razkritih pogojev financiranja in pogodbene ureditve ni mogoče oceniti, za koliko.

Strateški pomen kabla ne rešuje vprašanja financiranja

Ciper je edina članica EU, ki nima povezave z elektroenergetskim omrežjem sosednje države. Delujoči kabel bi omogočil uvoz cenejše električne energije v obdobjih, ko je domača proizvodnja draga, ter odprl trg za presežke elektrike iz ciprskih sončnih elektrarn. Zaradi te strateške vrednosti je EU projektu tudi dodelila nepovratna sredstva.

Nekdanji predsednik CERA Andreas Poullikkas opozarja, da razmerje 63 proti 37 ne pomeni nujno enakega razmerja pri povečanju računov. Znesek, ki bi ga morali povrniti odjemalci, zmanjšujejo nepovratna sredstva in prihodki od trgovanja z električno energijo med trgi z različnimi cenami (OT). Načeloma to drži, vendar je dejanski učinek odvisen od količine električne energije, ki bo tekla po kablu, in od stroškov, ki jih bodo regulatorji dovolili vključiti v račune. Nobeden od teh dejavnikov še ni določen.

Keravnos je postavil jasen pogoj: Ciper ne bo vložil predlaganih 100 mio. evrov lastniškega kapitala, dokler ne bodo znani posodobljeni stroški in njihove posledice za državni proračun (Politis). Naslednja prelomnica bo neodvisna presoja EIB, ki jo pričakujejo pred koncem leta (Cyprus Mail).

Ciper tako še vedno nima niti preverjene ocene skupnih stroškov niti zavezujočega dogovora o kritju podražitev. Ocena v višini 3 mrd. evrov je začasna, vendar pojasnjuje, zakaj vlada ne namerava vložiti denarja, dokler EIB, CERA in lastniki projekta ne ponudijo jasnih odgovorov.