Ciprsko plačilo za kabel čaka na grško dovoljenje

Raziskovalna ladja pod francosko zastavo od 27. oktobra čaka v Heraklionu na Kreti na grško dovoljenje za kartiranje morskega dna (ANA-MPA). V pristanišču je bila še 1. novembra (To Vima). Njena naloga je določiti traso načrtovanega električnega kabla, ki bo Ciper povezal z evropskim omrežjem. Ciper bo plačal večino stroškov kabla, vendar še ni jasno, kje bo potekal in koliko bo stal.

Dovoljenje, ki ga ladja še čaka

Abeille Marengo je na Kreti, vendar še nima dovoljenja za raziskovalno delo. Vloga, ki jo je grška obalna straža objavila 14. oktobra, je bila le prošnja za uporabo ladje pod tujo zastavo pri pomorskih raziskavah (grška obalna straža). Zdaj sta potrebna še dva koraka: medresorski odbor mora odobriti raziskavo, nato pa mora Grčija objaviti obvestilo NAVTEX. To je radijsko obvestilo, ki ladje seznani z delom na določenem območju in v določenem času.

Čakanje se že vleče. Po navedbah portala Euro2day so vlogo za raziskavo oddali 8. oktobra, več kot tri tedne pozneje pa obvestila še vedno ni bilo. Nekateri naslovi že govorijo o ponovnem začetku raziskav, vendar članki opisujejo šele priprave.

Najpomembnejši nedokončani odsek leži ob majhnem grškem otoku Kasos. Julija 2024 je tam prejšnja raziskovalna ladja Ievoli Relume ustavila delo pod pritiskom turške mornarice (Deutsche Welle). Kartiranje morskega dna je tako ostalo nedokončano prav na politično najbolj spornem delu trase.

Turčija ne priznava pomorskih pravic, ki jih Grčija in Ciper uveljavljata na podlagi svojih otokov v teh vodah (Deutsche Welle). Turški zunanji minister Hakan Fidan je 21. oktobra dejal, da Ankara raziskavam ne bi nasprotovala, če bi vnaprej prejela pisno obvestilo o dejavnosti in njenih koordinatah (Cyprus Mail). To bi bilo diplomatsko pismo Ankari. NAVTEX je nekaj drugega: javno radijsko obvestilo vsem ladjam. Javno dostopnih podatkov, da bi poslali katero od teh obvestil, ni.

Tudi NAVTEX bi potrdil le, da je Grčija izdala dovoljenje in da namerava ladja začeti delo. Njena prisotnost na območju, navedenem v obvestilu, ne bi dokazala veliko več. Zanesljiv dokaz bi bilo poročilo o raziskavi ali neposredna potrditev izvajalcev, da so podatke zbrali tudi za točko, kjer je Ievoli Relume končala delo.

Kdo plača in kdaj

Ciper je izplačilo vezal na objavo obvestila. Energetski minister Michalis Damianos je 19. oktobra povedal, da bo vlada postopek za izplačilo 25 milijonov evrov začela šele, ko Grčija objavi NAVTEX (CNA). Sam odhod ladje iz Herakliona ne bi zadostoval.

Podlaga za izplačilo je odločitev ciprskega energetskega regulatorja iz leta 2024. Ta dovoljuje, da državni proračun v letih od 2025 do 2029 krije izkazane naložbene izdatke do 25 milijonov evrov na leto, skupaj torej do 125 milijonov evrov (CERA). Namen je preprečiti, da bi stroški gradnje obremenili račune za elektriko. Če bo pogoj izpolnjen, bodo ta del stroškov namesto odjemalcev elektrike nosili ciprski davkoplačevalci.

Končni račun je odvisen od raziskave. Ciper krije 63 odstotkov kapitalskih stroškov odseka med Kreto in Ciprom, Grčija pa 37 odstotkov (SigmaLive). Kapitalski stroški so v tem primeru stroški gradnje povezave, preden ta začne prenašati elektriko.

Predsednik regulatorja Polyvios Lemonaris je 20. oktobra v parlamentu dejal, da bo končni strošek verjetno presegel oceno 1,9 milijarde evrov. Opraviti je treba še približno 40 odstotkov morskih raziskav, možna pa je tudi dražja trasa (Cyprus Mail). Neizmerjeni odseki bodo odločilni za traso in ceno, uporabne podatke pa lahko prinese šele raziskovalna ladja. Pri projektu ostajajo odprta tudi vprašanja o novem večinskem vlagatelju (To Brief).

Kaj bi Ciper dobil za ta denar

Ciper ni povezan s celinskim elektroenergetskim omrežjem, količina elektrike iz obnovljivih virov, ki je v letu 2025 ni mogel oddati v omrežje, pa se je močno povečala (Evropska komisija). Temu pravimo omejevanje proizvodnje: elektrarne na sonce ali veter bi elektriko lahko proizvedle, vendar jih zaradi omejitev lokalnega omrežja izključijo. Kabel naj bi omogočal prenos elektrike v obe smeri. Ciper bi tako lahko izvažal presežke, kadar pa lokalne elektrarne ne bi zadoščale, bi elektriko uvažal (Deutsche Welle).

Trditev, da bi se gospodinjstvom znižali računi, je ločeno vprašanje. Regulator je povedal, da za prvi odsek nihče ni predložil študije vpliva na trg (SigmaLive). Takšna študija bi pokazala, kako bi kabel vplival na cene elektrike.

Iz doslej znanih podatkov izhaja, da Ciper nosi večino predvidenih stroškov gradnje odseka, čeprav trasa in končna cena še nista določeni, regulator pa nima študije o koristih za odjemalce. To še ne pove, ali je kabel dobra naložba. Pove pa, da Ciper namenja denar, še preden ima dokaze za presojo; naslednji korak, odobritev raziskave, je v rokah grškega medresorskega odbora.