Ciprski plin prek Egipta

Eni in TotalEnergies sta sprejela končno naložbeno odločitev za razvoj Cronosa, prvega ciprskega morskega plinskega polja, ki je prešlo iz raziskovanja v dejansko izvedbo. Plin naj bi do evropskih trgov prišel kot utekočinjeni zemeljski plin, torej plin, ohlajen do te mere, da se mu prostornina dovolj zmanjša za prevoz s tankerji, predvidoma leta 2028. Toda celotna pot je vezana na egiptovsko infrastrukturo, Egipt pa se hkrati spopada z lastnim pomanjkanjem plina.

Kako plin pride v Evropo

Plin iz štirih podmorskih vrtin približno 185 kilometrov jugozahodno od Cipra bo po novem 105-kilometrskem plinovodu stekel v sistem, povezan z Enijevim velikim poljem Zohr v egiptovskih vodah (TotalEnergies, Ahram Online). Od tam ga obstoječa infrastruktura pripelje do obrata za utekočinjanje v Damietti na egiptovski obali. Tam se plin utekočini, naloži na tankerje in pošlje do evropskega terminala za ponovno uplinjanje.

Ta pot je smiselna, ker Egipt že ima zmogljivosti za utekočinjanje. Gradnja samostojnih obratov za utekočinjeni zemeljski plin na Cipru bi po ocenah stala približno dvakrat več. Ciprski minister za energijo Michalis Damianos je vrednost projekta ocenil na približno 2 milijardi dolarjev in za AP dejal, da bi se gradnja plinovoda lahko začela pozneje leta 2026, trajala do 18 mesecev, evropski porabniki pa bi plin lahko dobili že marca 2028 (Euronews, ABC/AP).

Egipt plin potrebuje bolj kot Evropa

Prav odvisnost od Egipta je največja šibka točka projekta. Egipt se je iz izvoznika plina spremenil v neto uvoznika. Domača proizvodnja je z okoli 59 milijard kubičnih metrov leta 2023 padla na 42 milijard kubičnih metrov leta 2025; francosko finančno ministrstvo in ameriška Uprava za energetske informacije padec pripisujeta manjšemu izplenu z velikega polja Zohr in rastočemu domačemu povpraševanju (French Treasury, EIA).

Egiptovski uvoz utekočinjenega zemeljskega plina je leta 2025 dosegel rekordnih 9,01 milijona ton, kar je večkratnik letne proizvodnje, za katero je zasnovan Cronos (S&P Global, EnterpriseAM). Če Egiptu primanjkuje plina, je obrat v Damietti, ki naj bi ciprski plin spremenil v izvozni LNG, hkrati del domačega energetskega pritiska. Dogovor o Cronosu vsebuje klavzulo, po kateri se lahko približno petina plina nameni egiptovskim potrebam (ABC/AP). Egipt ima torej prednostno pravico do dela proizvodnje, še preden plin doseže Evropo.

Resničen projekt, vendar majhen

Končna naložbena odločitev, trenutek, ko podjetji prenehata predvsem preučevati projekt in začneta vanj dejansko vlagati, je pomembna. Eni kot operater s 50-odstotnim deležem in TotalEnergies z drugim 50-odstotnim deležem sta se zavezala razvoju polja, odkritega leta 2022, ocenjenega leta 2024 in zdaj potrjenega za razvoj, s ciljno proizvodno ravnjo približno 2,8 milijona ton utekočinjenega zemeljskega plina na leto (Eni, TotalEnergies). Vsak partner bo tržil svojo polovico.

V primerjavi z evropskim povpraševanjem so te količine omejene. Evropska unija je leta 2025 uvozila rekordnih 146 milijard kubičnih metrov utekočinjenega zemeljskega plina in postala največja svetovna kupka LNG (European Commission, MondoVisione/ACER). Cronos bi dodal neruski vir iz vzhodnega Sredozemlja, vendar so objavljene količine glede na evropski trg premajhne, da bi lahko verjetno premaknile cene plina v Evropi. Javnosti niso razkrili ne imenovanega evropskega kupca ne rezervacije terminalskih zmogljivosti ne dolgoročne prodajne pogodbe.

Največ v političnem smislu pridobi Ciper. Otok je od leta 2011 v svojih vodah večkrat našel plin, vendar do zdaj nobeno odkritje ni prišlo do proizvodnje. Za državo, ki večino električne energije proizvaja iz uvožene nafte, je lastna proizvodnja plina na morju pomemben mejnik že pred prvim izvozom v Evropo. Ciprski uradniki so naložbeno odločitev označili za »zgodovinsko« (Cyprus Mail, Politis). Eni in TotalEnergies pridobita hitro in razmeroma poceni pot do tržnega LNG. Egipt ohranja zaposlenost svojih obratov za utekočinjanje in si pogodbeno zagotovi možnost, da del plina porabi doma.

Evropska gospodinjstva od Cronosa ne bi smela pričakovati nižjih računov za plin. Pošiljke bodo vstopile na svetovni trg utekočinjenega zemeljskega plina, kjer končno ceno določajo konkurenca z azijskimi kupci, stroški prevoza in zmogljivosti terminalov.

Cronos je financiran in resničen projekt. Ali bo plin dejansko prišel v Evropo, pa je odvisno od tega, ali bo egiptovsko pomanjkanje izvozno pot spremenilo v domači varnostni ventil.