Ciper črta 33 milijard evrov iz proračuna EU

Dolgoročni proračun EU je iz faze načelnih izhodišč prešel v pravi spor o denarju. Prvi kompromisni predlog kaže jasno delitev: naj Evropa še naprej financira ceste, kmetije in regije, ki jih državljani neposredno vidijo, ali naj več denarja preusmeri v konkurenčnost, obrambo in raziskave? Odgovor bo določal naložbe v 27 državah članicah do leta 2034.

Dva tabora, en proračun

Večletni finančni okvir (VFO) je zgornja meja porabe EU. Določa, koliko lahko Bruselj v sedmih letih nameni za vse, od kmetijskih subvencij do raziskovalnih razpisov. Sedanji krog zajema obdobje 2028–2034, Evropska komisija pa je predlagala sveženj v vrednosti skoraj 2 bilijonov evrov. Dogovor morajo potrditi vse vlade, ker Pogodba o delovanju EU za sprejetje VFO v Svetu zahteva soglasje. To pomeni, da lahko dogovor blokira vsaka posamezna prestolnica (člen 312 PDEU). Pravica veta VFO spreminja v največje evropsko paketno pogajanje.

Ciper, ki trenutno predseduje Svetu EU in vodi pogajanja, je 11. junija na mizo položil prve konkretne številke. Predlog zmanjšuje načrt Komisije za približno 2 odstotka, torej za okoli 32,8 milijarde evrov (EUNews, Reuters prek ThePrint). Rez ni enakomeren. Kohezijska politika, glavno orodje EU za naložbe v manj razvite regije, bi se povečala s približno 404,9 milijarde na 410,1 milijarde evrov. Neposredna plačila v okviru skupne kmetijske politike (SKP) bi se zvišala s približno 259,2 milijarde na 261 milijard evrov (EUalive, Democrata). Na papirju je to zaščita tradicionalnih politik, vendar sedem let inflacije pomeni realno znižanje: številka je višja, kupna moč pa manjša.

Evropski sklad za konkurenčnost, namenjen zmanjševanju inovacijskega zaostanka Evrope za ZDA in Kitajsko, naj bi se zmanjšal s približno 398 milijard na 383 milijard evrov. Zmanjšanja naj bi doletela tudi raziskave in obrambo (Europaportalen).

Včerajšnje prednostne naloge ali jutrišnje?

Odzivi so sledili pričakovani ločnici. Šestnajst držav članic, med njimi Španija, Italija, Poljska in Grčija, je podpisalo skupno izjavo v obrambo kohezije, SKP in ribištva kot politik, utemeljenih v pogodbah. Označile so jih za »najbolj vidne politike EU« za državljane in opozorile, da bi se realno zmanjšale že po prvotnem predlogu Komisije (špansko zunanje ministrstvo). Portugalska je šla še dlje in ciprsko različico pozdravila kot »odkrito boljšo«, ker bi se njen nacionalni finančni sveženj, torej zagotovljeni del evropskega denarja za Lizbono, v primerjavi z osnutkom Komisije povečal za približno 1,6 milijarde evrov (Observador, ECO).

Na drugi strani je nizozemski finančni minister Eelco Heinen kompromis označil za nesprejemljiv sveženj, ki financira »včerajšnje prednostne naloge« namesto »jutrišnjih izzivov« (ANP). Nemčija je predlog zavrnila kot neustrezno pogajalsko podlago, saj v proračun EU vplača več, kot iz njega prejme, zato zahteva strožjo porabo (Spiegel). Švedska je opozorila, da je kmetijstvo zaščiteno, medtem ko sta konkurenčnost in obramba stisnjeni. Luksemburški zunanji minister Xavier Bettel je pogajalsko ozračje primerjal s tržnico v Marakešu (RMF24).

Kdo nadzira denar

Tišji spor poteka okoli upravljanja denarja. Komisija želi več obstoječih skladov združiti v enoten nacionalni in regionalni partnerski načrt za vsako državo, z mejniki in cilji uspešnosti po zgledu mehanizma za okrevanje in odpornost iz časa pandemije. Zagovorniki govorijo o poenostavitvi, kritiki o centralizaciji.

Predstavniki lokalnih in regionalnih oblasti opozarjajo, da bi reforma lahko premaknila moč z regij na nacionalne prestolnice. CEMR, organizacija, ki zastopa lokalne oblasti, ocenjuje, da bi se kohezija lahko zmanjšala na približno petino celotnega proračuna EU, medtem ko danes predstavlja skoraj tretjino. Bankwatch opozarja, da so regionalna poglavja v novih načrtih neobvezna, kar pomeni, da bi lahko območja s srednjim dohodkom in manj razvita območja izgubila namensko financiranje. Ista reforma, ki bi upravam zmanjšala birokracijo, bi lahko občinam in revnejšim regijam zmanjšala vpliv.

Kaj spremljati

Nič še ni dokončno. Evropski parlament je 16. junija zavrnil prvi osnutek Sveta in zahteval 10-odstotno povečanje proračuna ter nove vire prihodkov (Euronews). Brez soglasja Parlamenta VFO ne more začeti veljati, zato Svet varčevalnega dogovora ne more preprosto vsiliti. Ciper želi skupni dogovor doseči do konca leta 2026. Če se rok zamakne, bo EU v leto 2028 vstopila brez dogovorjenega proračuna, kar bi pomenilo letno podaljševanje zgornjih mej starega okvira. V praksi bi to zamrznilo nove programe in upočasnilo naložbe po celini prav v času, ko se pritisk konkurenčnosti iz ZDA in Kitajske krepi.