Češki mangan zamuja rok EU

Češki organi so odobrili lokacijo za obrat za predelavo mangana pri Chvaleticah v Pardubiški regiji vzhodno od Prage. To pomeni, da država takšen projekt na tem zemljišču dopušča (iROZHLAS, Zdarbuh). Ne pomeni pa, da se gradnja lahko začne. Projekt, ki ga vodi češka hčerinska družba kanadske borzne družbe Euro Manganese, še nima gradbenega dovoljenja, dovoljenja za rudarska dela, financiranja, zavezujočih pogodb o odkupu in dokončne odločitve uprave o naložbi. Komercialno proizvodnjo načrtujejo za leto 2032 (Mining Weekly, Smallcaps).

Prav ta datum je težava. Akt EU o kritičnih surovinah, uredba, s katero želi Evropa zmanjšati odvisnost od tujih dobaviteljev surovin za baterije, postavlja merila preskrbne varnosti za leto 2030 (Eur-Lex). Chvaletice do takrat ne prispevajo niti tone.

Čista logika, počasen koledar

Projekt je na papirju nenavadno privlačen. Chvaletice niso nov rudnik. Načrt predvideva predelavo približno 27 milijonov ton jalovine, ki je ostala po rudarjenju med letoma 1951 in 1975, v visoko čiste manganove kemikalije za katode baterij v električnih vozilih (iROZHLAS, Newsfile). Oba predvidena proizvoda, sulfatni prekurzor in zelo čista kovina, zahtevata bistveno zahtevnejše rafiniranje od tistega, ki ga potrebuje jeklarska industrija. Zato sta tudi uvrščena med strateške surovine po aktu o kritičnih surovinah (Euro Manganese).

Projekt ima status strateškega projekta EU in češko nacionalno oznako. Gre za natanko takšno naložbo, ki naj bi jo Bruselj z novo uredbo pospešil (Mining Weekly, European Commission).

Predhodna ekonomska ocena družbe iz leta 2026 predvideva, da bi obrat lahko proizvedel 150.000 ton na leto, kar bi pokrilo približno 20 odstotkov predvidenega evropskega povpraševanja po manganu baterijske kakovosti. Prva faza gradnje bi stala približno 627,5 milijona dolarjev (Smallcaps, National Law Review). Toda predhodna ocena ni študija izvedljivosti. V dokumentaciji družba sama opozarja, da ne vsebuje dokazanih rudnih rezerv in da se predvideni ekonomski učinki morda nikoli ne bodo uresničili (Barchart). Za končno gradbeno dovoljenje naj bi zaprosila na prelomu let 2027 in 2028 (iROZHLAS). Edini imenovani dogovor s kupcem, nezavezujoč dogovor o pogojih z ameriško družbo 6K Energy, ne zagotavlja niti količin niti cen (The Globe and Mail).

Tovarne pred surovinami

Evropa lahko baterijske tovarne gradi hitreje, kot si zagotavlja materiale, ki jih te potrebujejo. Napetost se najjasneje vidi v Nemčiji. PowerCo, baterijska hčerinska družba Volkswagna, je v svoji gigatovarni v Salzgitterju začela proizvodnjo z nikelj-mangan-kobaltovimi katodami, vendar predelane surovine in deli proizvodne tehnologije še vedno prihajajo iz Kitajske (Volkswagen Group, FAZ). Nemška industrija je pri nekaterih strateških vhodnih surovinah, vključno z litijem, nikljem in redkimi zemljami, več kot 99-odstotno odvisna od uvoza (BDI).

Razlog je v ekonomiki verige. Med 50 in 60 odstotki vrednosti baterije nastane pri pridobivanju in predelavi materialov, medtem ko sestavljanje celic, korak, ki mu je Evropa namenila največ pozornosti, predstavlja le 15 do 30 odstotkov vrednosti (Chemietechnik, Deloitte). Evropa je najprej zgradila nižje ovrednoteni del verige, višje ovrednotenega pa je prepustila tujim dobaviteljem.

Rok, ki uhaja lastni politiki

Akt o kritičnih surovinah želi, da EU do leta 2030 doseže vsaj 10 odstotkov domačega pridobivanja, 40 odstotkov domače predelave in 25 odstotkov recikliranja strateških surovin, pri čemer odvisnost od ene same države zunaj EU na nobeni stopnji predelave ne bi smela presegati 65 odstotkov (Eur-Lex, European Commission). Chvaletice bi tudi po polnih projekcijah pokrile petino evropskih potreb po manganu baterijske kakovosti, vendar bi začele dobavljati dve leti po ciljnem datumu.

Evropska baterijska strategija ima težavo z zaporedjem. Če Chvaletice pridobijo preostala dovoljenja, zberejo približno 670 milijonov dolarjev, sklenejo zavezujoče odkupne pogodbe in sprejmejo končno naložbeno odločitev, lahko po letu 2032 postanejo resen del rešitve. Po sedanjem časovnem načrtu pa projekt bolj krepi evropsko zgodbo o preskrbi po letu 2030 kot izpolnjevanje ciljev za leto 2030.