Agrofertovo vrzel krijejo češki davkoplačevalci

Evropska komisija Češki ni zamrznila evropskih sredstev. Bruselj je 8. septembra začasno ustavil povračilo natančno določenega dela izdatkov, povezanih s konglomeratom Agrofert predsednika vlade Andreja Babiša, medtem ko preostala evropska sredstva v državo še naprej pritekajo. Češki državni kmetijski intervencijski sklad SZIF kljub temu Agrofertu še naprej izplačuje denar iz javnih sredstev, čeprav Komisija ne jamči, da bo te izdatke povrnila. Finančno tveganje tako prehaja na češke davkoplačevalce.

Kaj je Bruselj dejansko ustavil

Komisija je češkim oblastem naročila, naj iz zahtevkov za povračilo iz evropskega proračuna izločijo vse izdatke za projekte, pri katerih sodelujejo podjetja pod Babiševim nadzorom ali z njim povezana podjetja (EU Perspectives, EFE). Omejitev velja za projekte, izvedene po 9. decembru 2025, ko se je Babiš vrnil na položaj predsednika vlade, in zajema podjetja znotraj sklada RSVP Trust ter zunaj njega.

Komisija je začasno zadržala tudi povračilo dela češkega zahtevka za razvoj podeželja. SZIF je vrednost tega dela ocenil na 3,18 milijona evrov oziroma približno 76,9 milijona čeških kron, vendar Komisija zneska ni želela potrditi (Euractiv, České noviny).

Gre za začasno prekinitev, ne za dokončno zavrnitev plačila. Po Uredbi EU 2021/2116, ki ureja financiranje skupne kmetijske politike, lahko traja največ šest mesecev, z možnostjo trimesečnega podaljšanja (Euractiv). Ukrep ne posega v neposredna kmetijska plačila, torej v obsežnejše subvencije, ki se dodeljujejo po vnaprej določeni formuli in pri katerih imajo uradniki malo vpliva na izbiro upravičencev. Ta plačila prihajajo iz drugega evropskega sklada in zanje veljajo drugačna pravila (European Commission).

Zakaj je Komisija ukrepala

Komisija se sklicuje predvsem na 61. člen finančne uredbe EU, po katerem se morajo vsi, ki sodelujejo pri porabi evropskega denarja, izogibati nasprotju interesov. Babiš je delnice Agroferta prenesel na RSVP Trust in trdi, da podjetja ne poseduje več, ga ne obvladuje in od njega nima koristi (ČT24).

Bruselj se ni zadovoljil s formalnim prenosom lastništva. Po poročilih o strukturi sklada naj bi nadzor nad premoženjem takoj po Babiševem odhodu iz vlade znova prešel na družino, njegovi potomci pa naj bi bili predvideni ekonomski upravičenci (Pravda). Ker celotna ustanovitvena listina sklada ni objavljena, teh navedb ni mogoče neodvisno preveriti. Tiskovna predstavnica Komisije Louise Bogeyová je govorila o »morebitnem« nasprotju interesov in dejala, da Bruselj zahteva dodatna pojasnila (EUobserver). Babiš je novinarjem odgovoril, da ga pomisleki Komisije »ne zanimajo« (EUobserver).

Kdo zalaga denar

Bistven je plačilni mehanizem. Bruselj Agrofertu ne nakazuje denarja neposredno: SZIF preveri zahtevek, ga odobri in podjetju plača iz čeških javnih sredstev, nato pa Praga izdatek prijavi Komisiji ter zahteva povračilo iz evropskega proračuna. Če SZIF denar izplača, Bruselj pa povračilo zadrži, je Agrofert sredstva že prejel, medtem ko Češka zalaga denar in lahko na koncu nosi izgubo (ČT24, Česká justice).

SZIF izplačila nadaljuje. Kmetijski minister Martin Šebestyán trdi, da začasna prekinitev povračil skladu ne dovoljuje ustavitve plačil upravičencem in da bi postopek izterjave začeli šele, če bi Bruselj izdatke dokončno izločil. Ni jasno, ali češka zakonodaja nadaljevanje izplačil res zahteva ali ga zgolj dopušča, saj SZIF pravnega mnenja, na katerem temelji njegovo stališče, ni objavil.

Takšna delitev pristojnosti je značilna za deljeno upravljanje evropskih sredstev: Bruselj odloča o povračilih, nacionalni organi pa o tem, katera podjetja bodo prejela denar. Komisija lahko tako zavaruje proračun EU, ne more pa Pragi preprečiti izplačil Agrofertu. Prav v tej vrzeli sta hkrati moč in omejitev njenega ukrepanja.

Komisija je češkemu ministrstvu za regionalni razvoj določila enomesečni rok za odgovor, poroča iROZHLAS. Evropska povračila so začasno ustavljena, Praga pa Agrofert še naprej financira, zato vrzel trenutno pokrivajo češki davkoplačevalci. Če bo Bruselj zahtevke dokončno zavrnil, bodo nosili tudi tisti del izgube, ki ga državi ne bo uspelo izterjati.