Suša na Donavi krči bolgarsko jedrsko rezervo

Bolgarska jedrska elektrarna Kozloduj je prvič v 52 letih zmanjšala proizvodnjo električne energije, ker je Donava padla prenizko za učinkovito hlajenje turbinskega dela elektrarne. Znižanje ni veliko, vendar je prišlo v trenutku, ko sta Romunija in Madžarska že iskali načine, kako ob nizkem vodostaju ohraniti obratovanje svojih jedrskih elektrarn ob Donavi.

Zakaj nizka voda pomeni manj elektrike, ne jedrske nevarnosti

Bolgarsko ministrstvo za energijo je 20. avgusta sporočilo, da bo peti blok preventivno zmanjšal moč za približno 120 MW zaradi, kot so zapisali, »še vedno izjemno nizke in kritične« ravni Donave (bolgarsko ministrstvo za energijo, 20. avgust). Do 26. avgusta so podatki elektrarne kazali, da je moč petega bloka padla s približno 1.010 MW na 850 MW, kar pomeni okoli 15-odstotno zmanjšanje (SEGA, Fakti). Ministrica za energijo Iva Petrova je poudarila, da ne gre za krizne razmere (bolgarsko ministrstvo za energijo, 21. avgust).

Tehnično je to pravilno, vendar pove le del zgodbe. Voda iz Donave ne hladi reaktorske sredice. Uporablja se za hlajenje pare v kondenzatorjih na turbinski strani, torej v delu elektrarne, ki dejansko proizvaja elektriko. Ko vodostaj pade, imajo črpalke pri zajemu vode težave, hladilni krog izgublja učinkovitost in elektrarna proizvaja manj električne energije, čeprav varnostni sistemi reaktorja ostanejo ločeni in nedotaknjeni (Actualno, Fakti EN). To je težava elektroenergetskega sistema, ne jedrske varnosti.

Pomembno je, da je ista suša v nekaj tednih prizadela jedrske elektrarne v treh državah. Kot smo poročali prejšnji teden, je Romunija odredila nujno poglabljanje rečnega dna in izpuste iz zadrževalnikov, da bi voda še naprej dosegala Cernavodă, ki običajno zagotavlja približno petino romunske elektrike (Agerpres, World Nuclear Association). Madžarska je namenila 6,1 mrd. forintov za kamnite pregrade in potopljene barže, s katerimi so fizično dvignili raven vode pri elektrarni Paks (kormany.hu). Vsaka elektrarna je naletela na drugačno omejitev, isti rečni sistem pa je ustvaril tri različne inženirske težave.

Rezerva, ki se je skrčila

Ko je Kozloduj zmanjšal proizvodnjo, je Bolgarija izvažala približno 30.000 MWh elektrike na dan, ob domači porabi okoli 90.000 MWh (bolgarsko ministrstvo za energijo, 21. avgust). Ta presežek je že zapolnjeval vrzeli pri sosedih. Romunija je 6. avgusta v večerni konici neto uvozila 2.240 MW, pri čemer je večina fizičnega pretoka prišla iz Bolgarije (Newscenter). Zmanjšanje proizvodnje v Kozloduju ni ustvarilo romunske uvozne odvisnosti. Zmanjšalo je ponudbo, na katero se je Romunija že opirala.

Cenovni signal je viden po vsej regiji. Na trgu za dan vnaprej, kjer proizvajalci in veliki odjemalci kupujejo elektriko za naslednji dan, so se 26. avgusta veleprodajne cene gibale zelo blizu: v Bolgariji 172 EUR/MWh, v Romuniji 175, na Madžarskem 172, v Grčiji 173 (euenergy.live). V območju Nemčija-Luksemburg, dlje od neposrednega pritiska, je cena znašala 126 EUR/MWh (euenergy.live). Razlika kaže, koliko več plačujejo kupci v jugovzhodni Evropi, ko izpade del stalne jedrske proizvodnje, ki običajno obratuje neprekinjeno.

Kdo pridobi in kdo plača

Najjasnejši zmagovalec je Slovaška. Njeni jedrski elektrarni Bohunice in Mochovce uporabljata hladilne stolpe, namesto da bi bili neposredno odvisni od rečnega zajema, zato ju nizek vodostaj Donave komaj prizadene (Denník E). V obdobjih napetosti so pretoki elektrike iz Slovaške na Madžarsko v nekaterih urah presegli 2,5 GW (SITA).

Strošek nosijo proizvajalci in odjemalci. Jedrski operaterji, vezani na regulirane ali vnaprej dogovorjene cene, izgubljajo maržo, če morajo izpad pokrivati z dražjo nadomestno elektriko. Industrijski uporabniki prvi nosijo tveganje omejitev: madžarska izredna pravila operaterju omrežja MAVIR dovoljujejo, da pred gospodinjstvi omeji dobavo tovarnam z odjemom nad 0,5 MW (HVG). Romunska Nuclearelectrica je kupcem poslala pravno opozorilo, da zaradi dogodkov zunaj svojega nadzora morda ne bo mogla izpolniti pogodbenih obveznosti (ZF).

Evropska komisija je 11. avgusta sporočila, da evropski elektroenergetski sistem kljub ekstremnemu vremenu ostaja stabilen (Evropska komisija). Na celinski ravni to drži. Na regionalni ravni pa je stabilnost zahtevala poglabljanje rečnega dna, barže, kamnite pregrade, nujne izpuste iz zadrževalnikov in drag večerni uvoz. Sistem je zdržal. Koristnejša od novih zagotovil bi bila javna objava vodostajev, pri katerih mora posamezni operater zmanjšati proizvodnjo, še preden naslednja suša znova prisili države v improvizacijo.