Suša na Donavi ustavila reaktor

Vodomer pri Ruseju v Bolgariji kaže -87 centimetrov (BTA). Pretok Donave ob vstopu v Romunijo je padel na približno 1.590 kubičnih metrov na sekundo, kar je okoli tretjina dolgoročnega julijskega povprečja (Digi24). Posledica ni več samo težava za plovbo ali kmetijstvo: v Romuniji je del jedrske proizvodnje izpadel iz omrežja, na Madžarskem pa se je proizvodnja v jedrski elektrarni Paks prepolovila. Državi, ki elektriko običajno izvažata, jo morata v najdražjih urah dneva uvažati.

Kako reka ustavi reaktor

Jedrske elektrarne zagotavljajo pasovno proizvodnjo, torej stabilno proizvodnjo elektrike skozi ves dan, na katero se opira elektroenergetski sistem. Toda večina energije, ki nastane pri jedrski cepitvi, se pretvori v odpadno toploto. Pri elektrarnah, ki se hladijo z rečno vodo, to toploto odnaša reka.

Ko pretok pade prenizko, črpalke za zajem vode dosežejo fizične omejitve. Ko je voda pretopla, pa elektrarna tvega, da bo presegla okoljske omejitve glede segrevanja reke dolvodno. V obeh primerih je jedrska proizvodnja, ki se v normalnih razmerah obravnava kot zanesljiva, odvisna od hidrologije.

Romunski državni jedrski operater Nuclearelectrica je 28. julija ustavil prvi blok elektrarne Cernavoda, potem ko je pretok padel na približno 1.630 m³/s (BVB/Nuclearelectrica). Drugi blok še obratuje, vendar blizu meje. Sorin Rindasu, namestnik direktorja Apele Romane, romunske državne uprave za vode, je 1. avgusta dejal, da lahko elektrarna v sedanjih razmerah zdrži še štiri do pet dni (Agerpres). Tudi če bi v Avstriji jutri deževalo, bi vodni val do Cernavode potreboval približno dva tedna (Business Magazin).

Razmere najbolje pokažejo izredni ukrepi. Oblasti načrtujejo razstreljevanje granita in potapljanje barž, naloženih s kamenjem, da bi tok preusmerile proti zajemu vode. Takšni posegi bi lahko obratovanje podaljšali za tri do pet dni (HotNews, Antena 3).

Madžarska je v tem procesu že korak dlje. MVM, upravljavec elektrarne Paks, je med tednom poročal o postopnem zmanjševanju proizvodnje: tretji blok se je ustavil, drugi je deloval s polovično močjo. Do 30. julija je Paks proizvajal 960 MW namesto približno 2.000 MW, MVM pa je opozoril, da bi lahko v 72 urah sledila popolna ustavitev (MVM, kormany.hu).

Kdo plača manjkajoče megavate

Ko izpade poceni jedrska proizvodnja, jo nadomestijo plinske elektrarne z visokimi obratovalnimi stroški ali uvoz iz sosednjih sistemov, kjer je razpoložljivih zmogljivosti malo. Cene za dan vnaprej, po katerih proizvajalci prodajajo elektriko za dobavo naslednji dan, so se po izpadih zvišale na 132,87 €/MWh v Romuniji in 122,08 €/MWh na Madžarskem, navaja Serbia Energy. Romunska večerna bilanca kaže razsežnost pritiska: povpraševanje je znašalo okoli 7.300 MW, domača proizvodnja le 4.000 do 4.300 MW, uvoz pa je pokril 1.700 MW primanjkljaja (Profit.ro).

Povezovanje trgov, sistem usklajenih dražb za čezmejno trgovanje z elektriko, v takih razmerah pomaga ohraniti oskrbo. Hkrati pa pomanjkanje prenese tudi v cene sosednjih držav. Najprej ga občutijo dobavitelji in industrijski odjemalci s pogodbami po tržnih cenah, nato državni proračuni, če prevzamejo razliko. Gospodinjstva s fiksnimi maloprodajnimi tarifami so za zdaj zaščitena (Romania Insider).

Nuclearelectrica je kupcem že poslala obvestilo o višji sili, pravno opozorilo, da zaradi okoliščin zunaj svojega nadzora morda ne bo mogla izpolniti pogodbenih obveznosti (ZF).

Ne gre le za Donavo

Francija kaže, da to ni posebnost jugovzhodne Evrope. Med vročinskim valom leta 2022 je francoski jedrski regulator ASN štirim elektrarnam, ki se hladijo z rečno vodo, začasno dovolil odstopanja od okoljskih pravil (ASN). Zmanjšana jedrska proizvodnja je prispevala k temu, da je največja evropska izvoznica elektrike postala neto uvoznica z bilanco -16,7 TWh. Ko se je jedrska proizvodnja leta 2023 obnovila, se je izvoz povzpel na +50,1 TWh (RTE 2022, RTE 2023). Francosko računsko sodišče Cour des comptes je ugotovilo, da so podnebne razmere v letih 2018, 2019 in 2020 vsakič zmanjšale jedrsko proizvodnjo za najmanj 1 TWh (Cour des comptes).

Na isti Donavi bolgarska elektrarna Kozloduj še proizvaja elektriko, vendar že spremlja pragove nizke vode (Kozloduy, BTA). Primeri sestavljajo jasno zaporedje: ustavitev v Cernavodi, globoki rezi v Paksu, spremljanje tveganj v Kozloduju, regulatorna odstopanja v Franciji.

Suša je v jugovzhodni Evropi že spremenila jedrsko energijo iz trdne v pogojno zmogljivost. Pretok naj bi se do 7. avgusta znižal proti 1.450 m³/s (Agerpres). Odprto ostaja, koliko rezervnih zmogljivosti so vlade pripravljene plačati vnaprej, preden jih v naslednjem suhem poletju spet prisili trg.