Irski podatkovni centri porabijo 21% elektrike

Vsako vprašanje klepetalnemu robotu umetne inteligence nekje nekoliko poveča obremenitev stavbe velikosti skladišča. Te stavbe so podatkovni centri, fizična infrastruktura za vse, čemur pravimo »oblak«. V Evropi rastejo tako hitro, da se nacionalna elektroenergetska omrežja že srečujejo z omejitvami.

Evropska unija želi v petih do sedmih letih potrojiti zmogljivosti podatkovnih centrov, s približno 10 gigavatov danes na do 35 GW do leta 2030. To je poraba srednje velike industrializirane države. Hkrati želi, da bi bili vsi ti centri do konca desetletja podnebno nevtralni.

To napetost utelešata dva evropska predpisa. Akt o razvoju oblaka in umetne inteligence, sprejet junija, spodbuja gradnjo novih zmogljivosti. Direktiva o energijski učinkovitosti deluje v nasprotno smer: podatkovnim centrom nalaga poročanje o porabi energije in vode ter izrabo odvečne toplote, torej dovajanje toplote iz strežnikov v lokalne sisteme daljinskega ogrevanja namesto njenega izpusta v okolje. Kako uskladiti oba cilja, se zdaj kaže v posameznih državah.

Irsko opozorilo

Ocena Združenih narodov je Irsko ta teden označila za »živi svarilni primer« tega, kaj se zgodi, ko rast podatkovnih centrov prehiti energetsko načrtovanje. Podatkovni centri zdaj porabijo 21 odstotkov vse merjene električne energije na Irskem, leta 2015 pa so je porabili 5 odstotkov. Njihova poraba je večja od porabe vseh urbanih gospodinjstev v državi skupaj.

Ta pritisk se neposredno pozna na računih za elektriko. Med letoma 2015 in 2023 je rast povpraševanja podatkovnih centrov po ocenah dodala 715 mio. evrov k računom irskih gospodinjstev, približno 263 evrov na gospodinjstvo. Irske družine plačujejo skoraj dvakrat višjo ceno na enoto kot podatkovni centri, kar pomeni tiho subvencijo, pri kateri se stroški omrežja prenašajo na gospodinjske odjemalce. EirGrid, irski sistemski operater prenosnega omrežja, napoveduje, da bodo podatkovni centri do leta 2034 porabili 31 odstotkov nacionalne električne energije.

Ozko grlo po vsej celini

Irski primer je skrajen, vendar se podobne različice pojavljajo po Evropi.

Na Nizozemskem je v čakalni vrsti TenneTa za priključitev več kot 14.000 vlog velikih porabnikov energije. Amsterdam je uvedel moratorij na nove podatkovne centre. Nizozemski parlament je zahteval krizni zakon, vlada pa ga je razdelila na 26 zakonodajnih sklopov in prvi del napovedala »takoj po poletju«.

V Nemčiji podatkovni centri porabijo 40 odstotkov frankfurtske elektrike. Mestno komunalno podjetje večjih novih priključitev ne more ponuditi pred sredino tridesetih let. Organizaciji AlgorithmWatch in LobbyControl sta ugotovili, da se je lobistični jezik Googla in Microsofta skoraj dobesedno znašel v osnutkih zakonodaje, ki bi oslabila zakon o energijski učinkovitosti, tudi s predlogi, da bi podatke o porabi razglasili za poslovno skrivnost.

Francija stavi, da ji bo jedrska flota omogočila vodilno vlogo v evropski infrastrukturi umetne inteligence. Predsednik Emmanuel Macron je na vrhu Choose France zagotovil približno 90 mrd. evrov investicijskih zavez za podatkovne centre. Toda RTE, francoski operater prenosnega omrežja, se sooča s strukturnimi ozkimi grli: 9 GW zmogljivosti je že pogodbeno dogovorjenih ali v presoji, danes pa je nameščenih le 1,3 GW.

V Italiji ima operater omrežja Terna več kot 50 GW zahtev za priključitev, približno polovico iz podatkovnih centrov. Lombardija je maja odgovorila z morda prvim evropskim regionalnim zakonom o podatkovnih centrih: podvojila je gradbene dajatve za posege na kmetijskih zemljiščih in prepovedala uporabo javne pitne vode za hlajenje.

Privijanje pravil

Regulacija EU dohiteva sektor. Od maja 2024 mora vsak podatkovni center z več kot 500 kilovati računske moči, kar pomeni skoraj vse razen najmanjših obratov, vsako leto poročati o porabi energije in vode. Do avgusta 2027 bo vsak dobil javno trajnostno oznako od A do G. Evropska komisija namerava do leta 2027 predlagati zavezujoče standarde učinkovitosti, prve minimalne zahteve za delovanje sektorja.

Ali bodo ta pravila učinkovala, bo odvisno od izvrševanja. Nemčija je začela kaznovati tiste, ki ne poročajo. Večina držav članic tega še ne počne.

Finska kaže, kako občutljivo je investicijsko ravnotežje. Zaradi čistega omrežja in hladnega podnebja je za podatkovne centre skoraj idealna. Ko je Helsinki zvišal davek na elektriko za podatkovne centre, je Google v nekaj mesecih ustavil večje načrtovane naložbe. Iste vlade, ki tekmujejo za naložbe v umetno inteligenco, morajo omejevati njeno porabo elektrike, vode in zemljišč. Akt o razvoju oblaka in umetne inteligence daje evropskemu razmahu podatkovnih centrov zakonodajni pospešek, fizično omrežje pa postavlja omejitev hitrosti, ki je ne more odpraviti nobena direktiva.