DAX z €52.6bn dobička, 41,000 manj zaposlenih

Štirideset največjih nemških borznih družb je v drugem četrtletju ustvarilo rekordnih 52,6 mrd. evrov dobička iz poslovanja, skoraj 16 odstotkov več kot leto prej. V istem obdobju so zaposlovale 41.000 ljudi manj (Tagesschau, Handelsblatt). Ti dve številki nista protislovje, temveč opis istega premika: nemške multinacionalke lahko povečujejo dobičke v tujini, medtem ko doma krčijo zaposlenost. Razkorak je postal dovolj velik, da spreminja industrijski trg dela tudi zunaj Nemčije.

Od kod prihaja dobiček

DAX, vodilni nemški borzni indeks, ni zrcalna slika nemške industrijske proizvodnje. V njem so poleg proizvajalcev tudi telekomunikacijska podjetja, zavarovalnice, obrambna industrija in farmacevtske skupine. Največji dobiček v četrtletju je ustvaril Deutsche Telekom, 6,9 mrd. evrov, predvsem zaradi ameriške družbe T-Mobile US. Na drugem mestu je bila zavarovalnica Allianz s 4,9 mrd. evrov (Handelsblatt). Kot je opozoril FAZ, rekordni dobički zato ne povedo veliko o stanju nemških tovarn. Velik del zaslužka prihaja iz dejavnosti, ki ne potrebujejo proizvodnih delavcev v Nemčiji.

V proizvodnji je slika drugačna. Zaposlenost v avtomobilski industriji se je v letu dni zmanjšala za 5,8 odstotka, na 691.500 ljudi, kar je najmanj po letu 2005. Predelovalne dejavnosti kot celota so izgubile 2,7 odstotka zaposlenih in padle na 5,29 milijona (Tagesschau). Dobavitelji avtomobilske industrije so izgubili 7,6 odstotka zaposlenih (DW). Prav ta številka je pomembna za srednjo Evropo, saj se krčenje pri dobaviteljih hitro prenaša po celotnih proizvodnih verigah.

Nemčija vlaga manj, kot se izrablja

Podjetja v Nemčiji ne vlagajo več dovolj, da bi nadomestila izrabljeno opremo. Bundesbank je maja poročala, da so neto investicije v osnovna sredstva, torej naložbe v novo opremo po odbitku amortizacije, v letih 2024 in 2025 postale negativne. To se je zgodilo prvič po ponovni združitvi Nemčije (Bundesbank). Realna podjetniška poraba za stroje se zmanjšuje že od leta 2019.

Za investicijskim umikom stoji težava konkurenčnosti. Bundesbank ocenjuje, da približno tri četrtine nedavne izgube nemškega deleža na izvoznih trgih izvirajo iz slabše konkurenčnosti, ne iz šibkejšega svetovnega povpraševanja. Nemški izvoz avtomobilov na Kitajsko se je med letoma 2021 in 2025 skoraj prepolovil (Bundesbank). Industrijske cene električne energije so se do junija na letni ravni znižale za 4,2 odstotka (Destatis), kar blaži najhujši del energetskega šoka iz let 2022 in 2023. Vendar širša stroškovna struktura še vedno odvrača podjetja od odpiranja novih zmogljivosti.

Pritisk se prenaša v srednjo Evropo

Nemčija je osrednje vozlišče industrijskih dobavnih verig v Evropi. Skoraj 28 odstotkov poljskega izvoza gre v Nemčijo (PAP Mediaroom). Približno tretjina češkega izvoza teče v isto smer (Novinky). Evropska centralna banka, ki vodi denarno politiko euroobmočja, je opozorila, da se stroškovni pritiski in šibkost skozi takšne povezave prenašajo hitro (ECB).

Romunija že kaže, kako je to videti v praksi. Proizvodnja vozil se je v prvem polletju zmanjšala za 12,7 odstotka, med januarjem 2025 in aprilom 2026 pa je delo izgubilo več kot 18.000 zaposlenih v avtomobilski industriji (PSNews, ZF). Nekatere tovarne še vedno dobivajo naročila: češka proizvodnja avtomobilov se je v prvem polletju povečala za 4,5 odstotka, Škoda pa deluje s polno zmogljivostjo (iROZHLAS). Madžarska proizvodnja vozil je junija poskočila za 21 odstotkov (HVG). Toda to so posamezne pridobitve znotraj evropskega avtomobilskega sektorja, ki se kot celota krči.

Globalno razpršene nemške skupine varujejo marže s tujimi prihodki, zniževanjem stroškov in ugodno sestavo dejavnosti. Nemčija pa postaja manj samoumevna lokacija za naslednjo tovarno, baterijsko linijo ali dobaviteljsko pogodbo. Ta korporativna odločitev se prek dobavnih verig prenaša na Poljsko, Češko, Slovaško in Romunijo. Srednjeevropske tovarne lahko ob selitvah proizvodnje še vedno pridobijo delo, vendar to ni enako varni zaposlenosti, zlasti kadar odločitve sprejemajo skupine, ki v Evropi zmanjšujejo število zaposlenih.