Danska pred podatkovne centre postavlja polnilnice

Vsaka nova polnilnica za električna vozila, toplotna črpalka in podatkovni center potrebuje isto stvar: priključek na elektroenergetsko omrežje in transformatorsko postajo, ki ima še prosto zmogljivost. Na Danskem je te rezerve zmanjkalo.

Danska vlada namerava dosedanji vrstni red priključevanja, ki je temeljil na načelu »kdor prej pride, prej melje«, nadomestiti s sistemom prednosti. Višje v vrsti bodo gospodinjstva, obramba, zdravstvene storitve in polnilnice za električna vozila. Tuji podatkovni centri bodo potisnjeni nižje (Berlingske). Razlog je preprosta razlika med željami in fizično zmogljivostjo omrežja. Leta 2025 je operater prenosnega sistema Energinet prejel vloge za 33,5 GW novih priključnih zmogljivosti, kažejo podatki, ki jih navaja danska okoljska organizacija Danmarks Naturfredningsforening. Največja trenutna poraba v državi znaša približno 7 GW (Data Center Dynamics). Vrsta za priključitev je večkrat večja od sistema, v katerega se želi priključiti.

Vloga za priključitev na omrežje pomeni rezervacijo zmogljivosti. Projekt lahko zato blokira druge, še preden porabi eno samo kilovatno uro elektrike. Samo podatkovni centri naj bi v danski vrsti zasedali približno 16 GW zmogljivosti (Danmarks Naturfredningsforening). Vlada je odločitev pojasnila z gospodinjskim merilom: poraba enega velikega podatkovnega centra bi lahko namesto tega napajala 50.000 domačih toplotnih črpalk ali 73 avtocestnih parkov s polnilnicami za električna vozila (Berlingske). Primerjava je politično izbrana, vendar opisuje resnično pomanjkanje.

Skupko evropsko ozko grlo

Danska težava se ponavlja po Evropi. Elektroenergetska omrežja, torej fizični vodi, transformatorji in postaje, ki elektriko pripeljejo do porabnikov, so postala glavno ozko grlo zelene preobrazbe in digitalnega gospodarstva hkrati. Evropska komisija ocenjuje, da Evropa do leta 2030 potrebuje približno 584 mrd. evrov naložb v omrežja (European Commission). CEER, združenje nacionalnih energetskih regulatorjev, opozarja, da vrste za priključitev že hkrati zavirajo obnovljive vire, polnilnice za električna vozila, elektrifikacijo industrije in podatkovne centre (CEER).

Na Irskem podatkovni centri že porabijo 22 odstotkov vse elektrike v državi, leta 2015 pa je bil njihov delež 5 odstotkov (RTÉ). Na Nizozemskem približno 14.000 podjetij čaka na nov ali okrepljen priključek (PONT). Italija kaže, zakaj rezervirana zmogljivost ni enaka dejanskemu povpraševanju. Operater Terna ima evidentiranih 84 GW vlog podatkovnih centrov za priključitev, vendar je samo 12 projektov napredovalo dlje od prijavne faze (Il Fatto Quotidiano). Špekulativni projekti tako zasedajo mesto v vrsti, ne da bi dejansko odjemali elektriko, zato je pomanjkanje deloma fizično, deloma pa posledica pravil.

Različni dogovori za isto pomanjkanje

Države iščejo različne dogovore. Irska podatkovnim centrom dovoli priključitev, vendar pod pogojem, da v šestih letih zagotovijo 80 odstotkov svoje porabe iz dodatnih irskih obnovljivih virov, večji objekti pa morajo imeti tudi lastno rezervno proizvodnjo (William Fry). Nizozemski pristop od nekaterih uporabnikov zahteva, da sprejmejo elektriko večino časa, ne pa ves čas, s čimer lahko omrežje oskrbi več odjemalcev. Sistem delitve zmogljivosti GOPACS ponuja priključke, ki so zagotovljeni 85 odstotkov časa, ne neprekinjeno (GOPACS). Polnjenje električnih vozil se v tak model dobro prilega. Ember ocenjuje, da bi približno polovica električnih avtomobilov v EU lahko polnjenje premaknila v ure z visoko proizvodnjo iz obnovljivih virov, s čimer bi vozila postala vir uravnavanja omrežja, ne samo dodatna obremenitev (Ember).

Podatkovne centre je težje prilagajati, ker strežniki delujejo neprekinjeno. Dansko panožno združenje Datacenter Industrien trdi, da splošno potiskanje podatkovnih centrov na konec vrste ni prava rešitev: centre bi morali presojati po tem, ali ponujajo hranilnike energije, prilagodljivo porabo ali lokalno oskrbo z elektriko, ne po kategoriji uporabnika (Børsen).

Kdo plača nadgradnjo omrežja

Vprašanje stroškov je najmanj razrešen del razprave. Osnutek irske vladne študije je opozoril, da bi nadgradnje omrežja zaradi rasti podatkovnih centrov lahko zvišale račune gospodinjstev za elektriko za 295 do 644 evrov v obdobju 2025-2034, čeprav v končnem objavljenem poročilu višjih ocen ni bilo več (The Journal). Ti stroški padejo na gospodinjstva, ker se omrežne nadgradnje vračajo prek omrežnine, reguliranega dela računa za elektriko, iz katerega se financirajo vodi in transformatorske postaje. Investitor v podatkovni center lahko plača svojo namensko transformatorsko postajo, širše nadgradnje prenosnega omrežja, ki napajajo območje, pa se porazdelijo med vse odjemalce. Veliki uporabnik sproži naložbo, račun zanjo pa se razlije po sistemu.

Dostop do omrežja je tiho postal industrijska politika. Vlade odločajo, kateri deli prihodnjega gospodarstva bodo najprej dobili zagotovljeno omrežno zmogljivost, pod kakšnimi pogoji in kdo bo prek omrežnine plačal njeno gradnjo. Na računu za elektriko pri tem ne bo pisalo »storitve v oblaku«.