Danska pričakuje sabotaže, dvomi o ruski invaziji

Danska vojaška obveščevalna služba je 24. septembra sporočila, da bo Rusija v prihodnjih mesecih po pričakovanjih okrepila napade pod pragom vojne, denimo sabotaže in kibernetske napade na Nato in Zahod (FE). Tveganje omejenega ruskega vojaškega napada na članico Nata ocenjuje kot majhno, a naraščajoče; invazija v polnem obsegu pa se ji še vedno zdi malo verjetna. V prihodnjih mesecih naj bi evropsko varnost najbolj ogrožali pogostejši prikriti napadi na storitve, od katerih so odvisne družbe, ne pa tanki na meji.

Kaj Danska pričakuje v prihodnjih mesecih

Služba, znana po danski kratici FE, temu pravi hibridno vojskovanje: pritisk s sabotažami, kibernetskimi napadi, vohunjenjem in najetimi posredniki namesto z odprto vojaško silo. Danski časnik Politiken poroča, da naj bi se operacije vrstile pogosteje, med njimi tudi uničujoči kibernetski napadi na ključne storitve (Politiken). To so scenariji iz napovedi FE, ne že izvedeni napadi.

Danska varnostno-obveščevalna služba PET je na danskih tleh že zaznala priprave. Petega septembra je poročala o ruskem načrtovanju sabotaž proti danskim obrambnim podjetjem in povezavam za podporo Ukrajini (PET).

PET je še sporočila, da nima podatkov o konkretnem cilju ali času napada. Opozorilo jasno govori o nameri, o naslednjem koraku pa molči.

Omejeni napad pomeni drugačno tveganje

Omejen napad bi pomenil krajevno omejeno uporabo sile, ne poskusa zavzetja ozemlja. Po poročanju o predstavitvi FE bi lahko šlo denimo za posamičen udar z velike razdalje na infrastrukturo, ki pomaga Ukrajini (Reuters). Poleg fizične škode bi tak napad preizkusil, ali se članice Nata odzovejo enotno.

Po poročanju francoskega časnika Le Figaro o oceni bi Moskva lahko tvegala tak napad, če bi menila, da se Nato ne bo odzval enotno; pri tem izračunu upošteva tudi dvome o ameriški podpori (Le Figaro). To je ocena FE o ruskih spodbudah, ne razkrit načrt. Služba izrazu »majhno, a naraščajoče« ne pripisuje številčne verjetnosti, v javnem povzetku pa ne razkriva tajnih podatkov, na katerih temelji sprememba ocene.

Invazija je skrajni primer v tej lestvici. FE ne vidi znakov, da se Rusija nanjo pripravlja, in ocenjuje, da bi priprave trajale najmanj šest mesecev ter bi jih bilo težko prikriti (RTÉ).

Države, ki so bliže Rusiji, podobno ločujejo med sabotažo in invazijo. Estonska zunanja obveščevalna služba je februarja 2026 ocenila, da Rusija v naslednjem letu ne namerava napasti članice Nata (EFIS). Latvijski predsednik je dejal, da ne vidi kopičenja vojakov, ki bi kazalo na priprave za invazijo, sabotaže in manjši vdor enot specialnih sil pa jemlje resno (LSM).

Kakšno odločitev bi moral sprejeti Nato

Ustanovna pogodba Nata predvideva dve poti. Člen 4 zavezniku, ki se počuti ogroženega, omogoča, da zahteva posvetovanja. Člen 5 zaveznice zavezuje k skupni pomoči po oboroženem napadu. Pogodba ne določa samodejno, kako razvrstiti dvoumne dogodke (North Atlantic Treaty).

Pretrgan kabel ali napad z dronom, za katerega nihče ne prevzame odgovornosti, pade v to vmesno območje. Zaveznice bi se morale najprej dogovoriti, kdo stoji za napadom, nato pa izbrati ustrezno pot. Generalni sekretar Nata Mark Rutte je 24. septembra dejal, da odzivi na hibridne dejavnosti lahko ostanejo zunaj javnosti in niso nujno podobni dejanju, na katero odgovarjajo (NATO). Evropejci bodo zato morda videli sabotažo, ne pa tudi odziva nanjo.

FE je spremenila strokovno oceno tveganja; javno poročilo ne razkriva načrta za napad. Njena napoved predvideva stopnjevanje hibridnih dejavnosti v prihodnjih mesecih in ne navaja znakov, da se Rusija pripravlja na invazijo. Če ocena drži, morajo evropske vlade v bližnji prihodnosti zaščititi storitve in oskrbovalne poti za Ukrajino, ki so najbolj izpostavljene sabotažam. Ob napadu pa se bodo morale hitro dogovoriti o tem, kdo je odgovoren.