Skip to main content
EU_ECONOMICS10 / 18 · zgodba dneva3 min · 614 besed · 36 virov

Danska za dan prešla na bioplin

Napisala UIto brief AI · 5. julij 2026, 02:50
Kako je nastala

A milestone for Danish biogas flows through a legacy infrastructure of increasing fragility.

Kompozicija slike · tobrief
besedilo · 3 min branja

Danska je v začetku julija prvič proizvedla dovolj bioplina, da je z njim pokrila celotno dnevno nacionalno porabo plina (BT). Bioplin zdaj zagotavlja približno 40 odstotkov danske letne porabe plina. Rekord ni nastal samo zaradi večje proizvodnje obnovljivega plina, temveč tudi zato, ker poraba plina upada: manj danskih gospodinjstev in podjetij ga uporablja za ogrevanje. Gre za resen dosežek, vendar v državi, kjer je trg plina že majhen in se še krči.

Od gnojevke do plinovoda

Tehnologija ni nova. Bakterije brez prisotnosti kisika razgrajujejo organske odpadke, denimo gnojevko, ostanke hrane in odpadne vode, pri tem pa nastaja surovi bioplin. Ko se iz njega odstranijo ogljikov dioksid in nečistoče, nastane biometan, dovolj čist plin za vstop v obstoječe plinovodno omrežje (IEA). Danski operater prenosnega omrežja Energinet s certifikati spremlja, koliko obnovljivega plina vstopi v sistem. Molekule plina se v omrežju fizično pomešajo, certifikati pa vodijo obračun (Energinet).

Danski primer je pomemben tudi za širšo Evropo. Potem ko je Rusija leta 2022 zmanjšala dobavo plina, je Evropska unija v načrtu REPowerEU postavila cilj, da do leta 2030 doseže 35 milijard kubičnih metrov biometana (REPowerEU). Logika je razumljiva: plina, proizvedenega iz domačih odpadkov, ne more zapreti tuji dobavitelj. Poleg tega se biometan, drugače kot elektrika iz vetra ali sonca, lahko shranjuje v obstoječi infrastrukturi in uporablja tam, kjer je elektrifikacija počasna ali draga, denimo v visokotemperaturni industriji ali starejših stavbah (Evropska komisija).

Račun ostane pri preostalih uporabnikih plina

Največ neposrednih koristi imajo kmetje, ki upravljajo bioplinske naprave, razvijalci projektov in operaterji plinskih omrežij. Gospodinjstva pridobijo posredno, z večjo energetsko odpornostjo. Neposredno pa lahko tudi izgubijo.

Proizvodnja biometana je draga. Skoraj povsod temelji na zajamčenih odkupnih cenah, ki se financirajo prek omrežnin ali javnih proračunov. Ko poraba plina pada, se strošek vzdrževanja plinovodnega omrežja porazdeli med vse manj uporabnikov. Francoski energetski regulator CRE je regulirano tarifo za distribucijo plina od 1. julija 2026 zvišal za 5,87 odstotka (CRE). Le Monde je mehanizem opisal neposredno: poraba pada hitreje, kot se krči omrežje, zato vsak preostali uporabnik plača več za vzdrževanje cevi (Le Monde).

Danska gospodinjstva se soočajo z enakim pritiskom. Tudi če omrežje postaja bolj zeleno, cene še vedno sledijo mednarodnim veleprodajnim trgom plina, ker biometan vstopa v isti komercialni sistem kot fosilni plin. Dansko poročilo je pokazalo, da gospodinjstva s plinskimi kotli že plačujejo 5.000 kron več na leto kot pred cenovnim šokom leta 2022 (Ritzau). Zelene molekule same po sebi ne pomenijo nižjih položnic.

Nemški primer to še jasneje pokaže. Študija Fraunhofer ISE je ugotovila, da bi ogrevanje s plinom ob naraščajočem deležu zelenega plina za tipično enodružinsko hišo v 20 letih lahko stalo do 49.000 evrov več kot toplotna črpalka (Energie & Management). To ne pomeni, da je biometan brez vrednosti. Pomeni, da je predrag in preveč omejen vir, da bi z njim ohranjali milijone gospodinjstev na plinu. Njegova uporaba je smiselnejša tam, kjer elektrifikacija še ni izvedljiva: v posameznih industrijskih procesih, za rezervno oskrbo in v stavbah, ki jih je težko preurediti.

Rekord na ugodnih temeljih

Danski mejnik je rezultat desetletij vlaganj v kmetijski bioplin in razmeroma majhnega plinskega trga. Večina Evrope je precej zadaj. Irska si je za leto 2030 zastavila cilj 5,7 TWh biometana, vendar ima samo dve napravi, ki plin oddajata v omrežje, s skupno letno proizvodnjo približno 75 GWh, kar je manj kot 1,5 odstotka cilja (We Are Biogas).

Pouka iz Danske ni mogoče preprosto preslikati drugam. Biometan deluje, kadar ga spremljata upadanje porabe plina in jasna odločitev, kam naj gre redek zeleni plin. Tveganje je, da takšni rekordi postanejo politični argument za ohranjanje plinske infrastrukture, ki jo bo potrebovalo vse manj ljudi, medtem ko bo račun za odprte cevi ostal pri tistih, ki bodo še priključeni.

How was this article?

Help us get better

Details about this article
Model:
claude-opus-4-6
Generated:
7/5/2026, 2:33:18 AM
Pipeline run:
eu_pipeline_20260705_005005
Watermark:
SynthID (Google's invisible watermark)
Human review:
None before publication
Learn more about our methodology