Dizel ob ukinitvi subvencij proti 3 €

Ameriški napadi na iranske cilje 9. junija, po sestrelitvi helikopterja Apache v bližini Hormuške ožine, so znova zaostrili konflikt, v katerega Evropa vojaško ne želi vstopiti, gospodarsko pa si ga težko privošči. Vse večje vlade EU so izključile vojaško sodelovanje. Neposredna nevarnost je gospodarska: več držav hkrati umika pomoč pri cenah goriva, nafta se je podražila precej nad ravni pred zadnjim zaostrovanjem, skupnega evropskega načrta za naslednji korak pa ni.

Berlinski zavorni mehanizem proti naftnemu šoku

Nemška koalicija je 9. junija odločila, da ne bo podaljšala ukrepa Tankrabatt, 17-centnega znižanja davka na liter goriva, ki se izteče 30. junija (Focus). Razlog je Schuldenbremse, ustavna dolžniška zavora, ki omejuje letno zadolževanje zvezne vlade. Ker že obrambni izdatki pritiskajo na to mejo, je Berlin presodil, da ob dražji nafti ne more še naprej zniževati davkov na gorivo. Odločitev je padla isti dan kot ameriški napadi na Iran. Nemški proračunski koledar in geopolitična kriza tečeta vsak po svoji logiki.

Analitiki opozarjajo, da bi dizel brez subvencije lahko dosegel 3 € za liter (n-tv). Nemčija ni izjema. Tudi španska pomoč pri gorivu se izteče 30. junija. Italija je znižanje trošarin podaljšala do 3. julija, vendar ga je prepolovila (Euronews). Več vlad EU torej v istem tednu umika cenovno podporo, ne da bi na ravni Unije obstajal mehanizem za ublažitev skupnega učinka.

Evropska komisija je 3. junija državam članicam ponudila nekaj fiskalnega prostora za dodatno porabo pri zmanjševanju odvisnosti od fosilnih goriv. A ta možnost izrecno ne zajema subvencij za gorivo. Države, ki bi pomoč pri cenah na črpalkah vseeno podaljšale, tvegajo kršitev evropskih omejitev primanjkljaja in postopek v zvezi s čezmernim primanjkljajem, s katerim Komisija ukrepa proti vladam, katerih primanjkljaj presega 3 odstotke BDP. Nacionalni voditelji imajo zato ozko izbiro: prevzeti jezo volivcev na bencinskih servisih ali fiskalni pritisk iz Bruslja.

Napačno branje, ki grozi ECB

Po prevladujočih pričakovanjih naj bi Evropska centralna banka jutri prvič po septembru 2023 zvišala obrestne mere. Inflacija v euroobmočju je precej nad 2-odstotnim ciljem ECB, predvsem zaradi stroškov energije. Evropska komisija je v spomladanski napovedi že zvišala projekcijo inflacije za leto 2026, da bi upoštevala energetski šok (European Commission).

Težava se začne po 1. juliju. Če več držav hkrati odpravi subvencije za gorivo, bo izmerjena inflacija mehansko poskočila: bencin se podraži, indeks cen življenjskih potrebščin sledi. Toda ta skok izhaja iz politične odločitve o koncu davčne olajšave. Sam po sebi ne pove, ali potrošniki dejansko trošijo več. Če ga ECB razume kot pravo inflacijsko pospešitev in septembra znova zviša obrestne mere, bo politiko zaostrovala na podlagi številke, ki odraža fiskalno odločitev, ne pa nujno gospodarskega pritiska.

ECB doslej ni javno pojasnila, kako namerava v avgustovskih podatkih, ki bodo oblikovali septembrsko odločitev, ločiti učinek izteka subvencij od osnovne dinamike cen. Brez jasne metodologije se lahko stranski učinek konca pomoči obravnava kot dokaz, da se inflacija znova krepi.

Isto zvišanje obrestnih mer evropska gospodarstva zadene zelo različno. V Nemčiji, kjer je del inflacije povezan s povpraševanjem, višje obrestne mere delujejo približno tako, kot predvideva učbeniški model. V Italiji, Grčiji in Španiji, kjer cenovni pritisk skoraj v celoti prihaja iz uvožene energije, pa isti ukrep podraži zadolževanje ravno v trenutku, ko vlade potrebujejo denar za krizne ukrepe.

Simboličen odgovor na strukturno težavo

Diplomatska drža EU odraža njene gospodarske omejitve. Visoka predstavnica Kaja Kallas, najvišja predstavnica EU za zunanjo politiko, je 8. junija obrambnim ministrom v Nikoziji dejala, da »regija ne potrebuje zaostrovanja«, in ponudila pomoč EU pri spremstvu ladij, vendar šele po premirju (EEAS). Vsako ostrejše stališče bi po pravilih skupne zunanje politike zahtevalo soglasje vseh 27 držav članic, prag, ki redno blokira odločnejše ukrepanje. Sankcije, sprejete isti dan, so zadele dve osebi in eno enoto mornarice Islamske revolucionarne garde, kar je simbolna poteza brez materialnega vpliva na konflikt (Brussels Times).

V istem tritedenskem obdobju se stikajo tri krize: pritisk na naftnem trgu zaradi zaostrovanja ob Hormuški ožini, iztek subvencij za gorivo po celini in centralna banka, ki zaostruje politiko ob podatkih o inflaciji, ki jih morda ne bere pravilno. Vsaka institucija deluje po svojem koledarju. Mehanizma, ki bi jih uskladil, ni.