Digitalni evro proti prevladi Visa in Mastercard

Strateška odvisnost dobro opiše položaj Evrope pri digitalnih plačilih. Približno dve tretjini kartičnih transakcij v euroobmočju potekata prek Vise in Mastercarda (ECB, Journal of Competition Law & Economics). Trinajst od 21 držav euroobmočja nima domače kartične sheme, ki bi delovala na prodajnih mestih (Bundesbank). Odbor Evropskega parlamenta za ekonomske in monetarne zadeve je 23. junija podprl nadaljnjo obravnavo uredbe o digitalnem evru, s čimer se predlog premika proti glasovanju na plenarnem zasedanju (European Parliament).

Digitalni evro bi bil elektronska gotovina, ki bi jo izdajala Evropska centralna banka (ECB), uporabnikom pa bi jo ponujale običajne banke. Ne gre za kriptovaluto. Šlo bi za euro, vedno vreden en euro, z jamstvom centralne banke in ne zasebnega podjetja (ECB). Najbližja primerjava je gotovina v denarnici, prenesena v digitalno obliko: javni denar, ki ga ima uporabnik neposredno, ne bančni depozit pri zasebni banki.

Zakaj brez rezerve ni nadzora

Visa in Mastercard plačila obdelujeta učinkovito. Težava nastane, ko skoraj ves plačilni promet teče po tujih omrežjih: Evropa takrat nima polnega nadzora nad ceno, tehničnimi standardi in odpornostjo svojih digitalnih plačil. Če ti omrežji zvišata provizije, spremenita pogoje ali doživita izpad, trgovci in potrošniki nimajo prave nadomestne poti.

Nemška girocard pokaže vrzel. V Nemčiji deluje, na tujih terminalih pa se opira na infrastrukturo Vise ali Mastercarda (Bundesbank). Pri čezmejnih kartičnih plačilih znotraj euroobmočja se delež, ki ga obdelajo neevropska omrežja, po navedbah predstavnikov ECB približuje 100 odstotkom (Le Monde). Francija ima Cartes Bancaires, Italija Bancomat, Nizozemska iDEAL. Noben sistem ne deluje brezhibno čez meje, njihov skupni delež pa se zmanjšuje: mednarodne kartične sheme so se s približno 56 odstotkov kartičnih plačil v euroobmočju leta 2017 povzpele na približno 61 odstotkov leta 2022 (Journal of Competition Law & Economics).

Digitalni evro bi vzpostavil enoten tehnični standard, po katerem bi lahko plačilo neposredno obdelali vsak telefon, kartica ali terminal v euroobmočju. Transakcij zato ne bi bilo treba usmerjati skozi ameriška omrežja. Osnutek Evropskega parlamenta bi večini podjetij, ki že sprejemajo digitalna plačila, naložil sprejemanje digitalnega evra, omejil nadomestila za trgovce, torej stroške, ki jih trgovina plača ob vsakem kartičnem plačilu, in uporabnikom zagotovil brezplačne osnovne račune (European Parliament, EU Perspectives).

Banke lahko izgubijo poceni financiranje

Potrošniki bi dobili brezplačno javno plačilno možnost, ki bi delovala na spletu in brez povezave. Za plačila brez povezave besedilo Evropskega parlamenta določa, da podatki o transakciji ostanejo na napravi in ne potujejo prek bank ali ponudnikov plačilnih storitev (European Parliament). Trgovci bi lahko pridobili, če bi konkurenca znižala stroške: Visa in Mastercard po navedbah Le Monda od evropskih trgovcev z medbančnimi nadomestili in nadomestili kartičnih shem zdaj zbereta približno 2 mrd. evrov na leto (Le Monde).

Najbolj razdvojene so banke. Digitalni evro bi razdeljevale same in ohranile odnos s stranko, hkrati pa bi tvegale izgubo depozitov. Če bi ljudje denar z običajnih bančnih računov prenesli v denarnice za digitalni evro, bi banke izgubile poceni vir financiranja, iz katerega danes odobravajo posojila. To bi lahko podražilo zadolževanje v širšem gospodarstvu.

Kako veliko je to tveganje? Po poročanju Reutersa simulacije ECB kažejo, da bi se ob zgornji meji imetja 3.000 evrov na osebo z bančnih računov lahko premaknilo do 699 mrd. evrov, kar je 8,2 odstotka depozitov gospodinjstev in podjetij v euroobmočju (Marketscreener/Reuters). To je scenarij, ne napoved. Pojasnjuje pa, zakaj nemške banke projekt opisujejo kot »državno vzporedno ponudbo« brez jasne dodane vrednosti (Handelsblatt). Sporen je tudi strošek postavitve sistema: ECB ga ocenjuje na 4 mrd. do 5,8 mrd. evrov v štirih letih, ocene bančnega sektorja pa segajo do 18 mrd. oziroma 30 mrd. evrov (Marketscreener/Reuters).

Pravi preizkus bo uporaba

Glasovanje v parlamentarnem odboru je samo en korak. Predlog morajo potrditi še poslanci na plenarnem zasedanju, sledijo pogajanja med Parlamentom in državami članicami ter končna odločitev Sveta. ECB napoveduje pilotne transakcije od sredine leta 2027, prva izdaja digitalnega evra pa bi lahko sledila leta 2029 (ECB, EUNews).

Težje vprašanje je, ali ga bodo ljudje in podjetja dejansko uporabljali. Plačilno omrežje, skozi katero nihče ne usmerja denarja, prinaša suverenost le na papirju. Odločilni bodo deleži uporabe po posameznih državah, dejanski stroški trgovcev po tehnični vključitvi ter ravnanje bank: ali bodo digitalni evro svojim strankam ponujale aktivno ali ga bodo potisnile na rob ponudbe. Evropa je svojo odvisnost pravilno prepoznala. Ali lahko spremeni plačilne navade, ostaja odprto vprašanje.