Droni sprožili €12 billion za Baltik

Oboroženi dron z eksplozivom je prejšnji teden eksplodiral na latvijskih tleh. Noben sistem zračne obrambe ga ni prestregel. Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen je dva dni pozneje odpotovala v Vilno, napovedala 12 milijard evrov obrambnih posojil in vdore označila za »namerno rusko strategijo destabilizacije demokratičnih družb«. Litovski državni svet za obrambo se bo jutri sestal zaradi pregleda pripravljenosti zračne obrambe. Natova misija varovanja zračnega prostora nad Baltikom, ki regijo ščiti od leta 2004, je bila zasnovana za prestrezanje ruskih bojnih letal. Za ukrajinske drone, ki jih rusko motenje navigacije preusmeri proti zahodu, nima uveljavljenega postopka.

Misija zračnega varovanja vstopa v vojno dronov

Ukrajinski bojni droni od začetka maja večkrat vstopajo v baltski zračni prostor. Litovsko obrambno ministrstvo je potrdilo, da sta bila oba drona, ki so ju letos našli na litovskih tleh, ukrajinska in da ju je preusmerilo rusko elektronsko bojevanje. Mehanizem je že dokumentiran. Rusija je v Kaliningradu povečala mrežo anten za ponarejanje signalov GPS s treh na 36 enot v enem letu, kar zadošča, da dron izgubi navigacijo in ga potisne proti zahodu.

Romunski F-16 je 19. maja v okviru Natove misije Baltic Air Policing, rotacijske prisotnosti lovcev, ki baltski zračni prostor varuje od leta 2004, sestrelil dron nad Estonijo. To je bil prvi takšen primer nad ozemljem zaveznice. Estonski poveljnik je opozoril, da je bila akcija uspešna tudi zaradi »ugodnega vremena«. Mirnodobna pravila zahtevajo vizualno identifikacijo pred streljanjem, jasno nebo pa je to omogočilo. V oblakih ali ponoči bi isti dron verjetno nadaljeval pot.

Baltic Air Policing ostaja strogo misija nadzora in spremljanja. Za uporabo orožja je potrebna odločitvena veriga prek Natovega zračnega operativnega centra v Nemčiji. Na težavo je javno opozoril tudi načelnik litovske vojske, general Vaikšnoras. »Procesi niso dovolj hitri,« je povedal novinarjem (LRT, Lrytas).

Trije baltski predsedniki zahtevajo več kot postopne popravke. 21. maja so pozvali, naj Nato misijo zračnega varovanja nadgradi v polno misijo zračne obrambe, z dovoljenjem lokalnim poveljnikom za ukrepanje proti grožnjam, stalno namestitvijo lovcev in povezanimi protidronskimi sistemi. Takšen premik zahteva soglasje vseh 32 članic Nata v Severnoatlantskem svetu, kjer ima vsaka zaveznica veto. Generalni sekretar Mark Rutte je sedanji sistem označil za »učinkovitega«. Ko je estonski zunanji minister dejal, da Rusija drone namerno usmerja v zavezniški zračni prostor, je Rutte odgovoril: »O tem nimam informacij.«

Bruselj financira opremo, Nato vodi prestrezanja, sistema pa se ne srečata

Sveženj Ursule von der Leyen v Vilni je prinesel konkreten denar: posojila SAFE, novi instrument EU za nakupe orožja držav članic, za vse tri baltske države ter 1,5 milijarde evrov preusmerjenih kohezijskih sredstev EU. Njen poziv k »enotnemu sistemu opozarjanja na drone« pa je imel omejitev. Komisija bi »lahko začela« oceno. Zakonodajnega predloga ni bilo. Po pogodbah EU zračna obramba ostaja v pristojnosti držav članic in Nata. Komisija lahko financira nakupe, ne more pa ukazati prestrezanja.

Evropski komisar za obrambo Andrius Kubilius je zagnal zavezništvo EU-Ukrajina za drone in ločeno pobudo za obrambo pred droni, ki naj bi zmogljivosti razvila do konca leta 2027. Obe sta orodji industrijskega usklajevanja, namenjeni pospešitvi proizvodnje. Nobena ne določa, kdo sme streljati na katero tarčo.

Na vzhodnem krilu Nata hkrati nastaja šest ločenih protidronskih arhitektur: trije baltski nacionalni sistemi, poljski program SAN z 18 baterijami, finski večplastni obmejni senzorji in nordijsko zavezništvo štirih držav za skupne nakupe, ki so ga ta mesec formalizirali v okviru NORDEFCO, nordijskega obrambnega sodelovanja. Vsaka država kupuje svoje radarje in prestreznike. Posojila EU SAFE financirajo te nacionalne nakupe brez pogojev glede interoperabilnosti.

Osrednje vprašanje vsakega incidenta ostaja pripis odgovornosti. Ukrajinski droni, ki jih rusko motenje preusmeri s poti, kot oborožena sredstva padajo na ozemlje Nata. Ali Moskva takšen izid namerava ali pa zgolj ustvarja razmere zanj, medtem ko varuje svoj zračni prostor, bo pomembno vplivalo na razpravo na julijskem vrhu Nata v Ankari. Tam bo moralo 32 zaveznic odločiti, ali naj obdrži poveljniško ureditev, ki je enkrat delovala, v lepem vremenu in proti počasni tarči.