Dron zadel halo bloka 6 v Zaporožju

Bojni dron je 30. maja prebil turbinsko halo šestega bloka jedrske elektrarne Zaporožje. Radioaktivnega izpusta ni bilo. V turbinski stavbi ni jedrskega goriva in ne primarnega hladila, zato je škoda po svoji naravi podobna zadetku katere koli industrijske generatorske hale (World Nuclear Association). Toda napad je razkril nevarnejšo vrzel od same poškodbe objekta: Evropska unija nima neodvisnega vpogleda v dogajanje v največji evropski jedrski elektrarni in nima jasnega civilnozaščitnega načrta za primer, če odpove hlajenje.

Šestnajst dni stopnjevanja

Dron ni priletel v praznem političnem prostoru. Med 13. in 25. majem je Rusija vodila usklajeno zaporedje pritiskov: hipersonične raketne napade z orožjem oreshnik na ukrajinska mesta, jedrske vaje z okoli 64.000 vojaki in javne zahteve po evakuaciji civilistov v bližini fronte. Zadetje šestega bloka 30. maja je to zaporedje zaostrilo.

Največ pozornosti so dogodku med evropskimi mediji namenili v Avstriji, Belgiji in na Nizozemskem, kjer so Zaporožje obravnavali kot vprašanje celinske varnosti. Vladni odzivi so bili počasnejši od medijskih. Romunska agencija za okolje je potrdila, da so ravni sevanja ostale normalne (Radio Romania). Poljska je nacionalne protokole pripravljenosti podaljšala do avgusta, vendar ti zajemajo terorizem in sabotažo infrastrukture, ne pa radiološke nesreče, ki bi jo veter lahko prenesel čez mejo (Dziennik). Bolgarija, ki je po černobilski nesreči leta 1986 prejela največji odmerek sevanja na prebivalca v Evropi, se ni oglasila.

Slepa pega v sistemu

Šest reaktorskih sredic v Zaporožju potrebuje stalno hlajenje, sistemi, ki to omogočajo, pa se slabšajo od marca 2022, ko je Rusija prevzela nadzor nad elektrarno. Zunanje napajanje se je večkrat prekinilo. Če bi hkrati in dovolj dolgo odpovedali električno napajanje in rezervni generatorji, bi se gorivne palice začele pregrevati. To je scenarij Fukušime.

Mednarodna agencija za atomsko energijo, jedrski nadzorni organ Združenih narodov, ima na lokaciji štiri inšpektorje, ki se menjujejo, vendar je njihov dostop močno omejen. Ukrajinski jedrski regulator je odboru agencije sporočil, da inšpektorji ne smejo v reaktorske hale in da ne smejo neposredno govoriti z ukrajinskimi zaposlenimi (News Ukraine). Do 31. maja jim še niso dovolili pregleda najnovejše škode (Internazionale/Reuters). Generalni direktor Rafael Grossi že od septembra 2022 predlaga »zaščitno območje jedrske varnosti«. Rusija je predlog zavrnila. Zadnje sredstvo agencije je napotitev zadeve v Varnostni svet ZN (Statut IAEA, člen XII), kjer ima Rusija stalni veto.

Evropska unija to težavo še povečuje s svojo strukturno slepo pego. Sama ne izvaja neodvisnega jedrskega obveščevalnega zbiranja. Evropske vlade so pri informacijah o razmerah v elektrarni v celoti odvisne od obveščevalne izmenjave z ZDA in Združenim kraljestvom. Če bi Washington vprašanje potisnil niže na seznam prednostnih nalog ali omejil pretok informacij, Bruselj nima nadomestnega vira. Štirje inšpektorji z omejenim dostopom in izposojen obveščevalni tok so v praksi celoten evropski sistem zgodnjega opozarjanja za jedrsko nesrečo 500 kilometrov od Romunije.

Zaklonišča na papirju

Civilna zaščita na terenu je še tanjša. Romunija, najbližja članica EU, ni javno predstavila evakuacijskega načrta za nesrečo v Zaporožju. Jodove tablete so v državnih zalogah, ne pa razdeljene prebivalstvu. Poljska zakloniščna infrastruktura pokriva približno 3,8 odstotka prebivalstva. Berlin, prestolnica najštevilčnejše evropske članice Nata, nima delujočih zaklonišč.

Nato vaje z jedrskimi scenariji izvaja v približnem razmerju 32 proti ena v primerjavi z Rusijo. Toda skoraj nobena ne simulira tega, kar bi se dejansko lahko zgodilo v Zaporožju: radiološkega dogodka v zasedeni civilni jedrski elektrarni, ne vojaške jedrske izmenjave. Vaje zato utrjujejo pripravljenost na vojno, ki ni podobna sedanjemu tveganju.

Kdo je 30. maja izstrelil dron, ostaja sporno. Rusija krivi Ukrajino in se sklicuje na optični vodnik za usmerjanje. Ukrajina vpletenost zanika. Brez neodvisnega preverjanja bo spor ostal zamrznjen. Evropske vlade pa še vedno ne znajo povedati, kaj bi storile, ko bi v Zaporožju odpovedala naslednja varnostna rezerva.