Droni ob Bolgariji potopili trgovsko ladjo

Droni so v zgodnjih urah 6. oktobra napadli dve trgovski ladji v bolgarski izključni ekonomski coni. Ena je potonila (bolgarska vlada). Zvečer so njeno posadko še vedno pogrešali (BTA). Kijev za napad krivi Rusijo, Sofija pa pravi, da za zdaj ne more ugotoviti, kdo stoji za njim. Nobena vlada javnosti ni predstavila dokazov. Bolgarija bi lahko zaveznice v Natu tudi uradno pozvala k posvetovanjem, vendar tega še ni storila.

Reševalci so prispeli na kraj, kjer je potonila ladja Alfa Watan pod zastavo Toga, približno 70 navtičnih milj vzhodno od obalnega mesta Byala (bolgarska vlada). Našli so prevrnjen čoln, tri prevrnjene rešilne splave in rešilne jopiče, ljudi pa ne. Posadka bližnjega trajekta je poročala, da je videla, kako so ladjo zadeli droni iz zraka.

Druga ladja, Able pod zastavo Palaua, je zagorela. Posadka mimo plovečega bolgarskega trajekta Dioscuria je pomagala vseh 18 ljudi prepeljati v Varno: 11 turških in sedem indijskih državljanov (BTA). Mehanik, ki je imel opekline na približno 45 odstotkih telesa, je ostal v kritičnem stanju (Radio Varna).

Rešeni član posadke je opisal udarec od spodaj, pod trupom ladje (Maritime.bg). Tudi zaradi tega opisa uradniki domnevajo, da je ladjo poleg zračnega zadel še pomorski dron.

Obtožbe brez javnih dokazov

Kijev je podal najbolj odločno oceno. Volodimir Zelenski je dejal, da ukrajinske sile na tem območju niso izvajale nobene operacije, napad pa označil za usklajen ruski napad z zračnimi in pomorskimi droni (ukrajinsko predsedstvo). Povedal je, da so do te ugotovitve prišli na podlagi stikov med mornaricama. Ukrajina ni pojasnila, kaj so ti stiki pokazali, prav tako ni objavila ostankov dronov ali podatkov o njihovi poti do cilja.

Sofija je omenila možna storilca, ni pa pokazala na enega od njiju. Premier Rumen Radev je dejal, da so bili droni bodisi ruski bodisi ukrajinski. Obrambni minister Dimitar Stoyanov je napad označil za nameren napad na trgovske ladje, vendar ni mogel potrditi, čigavi so bili droni: ostankov niso našli, odgovornosti pa ni prevzel nihče (Dir.bg).

V sliko je vpletena še tretja ladja. Royad Mammadov je 5. oktobra zagorel in potonil v romunski izključni ekonomski coni, potem ko je zapustil ukrajinsko rečno pristanišče Izmail. Dva člana posadke sta umrla, 11 so jih rešili (Reuters). Romunske oblasti niso povedale, kaj je povzročilo požar.

Podjetje za pomorsko varnost Ambrey ocenjuje, da je »zelo verjetno«, da je Rusija napadla vse tri ladje zaradi njihovih povezav z ukrajinskim izvozom žita (Ambrey). V javno objavljeni oceni ne navaja tovornih manifestov ali ostankov dronov, ki bi jo podprli. Moskva je tisti teden trdila, da je napadla tudi druge tovorne ladje, namenjene v Odeso, vendar ni navedla nobene od teh treh (Interfax).

Gibanje ladij samo po sebi ne dokazuje vsega, kar predpostavlja ta ocena. Able je izplula iz romunskega Galațija, Alfa Watan je plula proti romunski Sulini, Royad Mammadov pa je izplula iz Izmaila. Vsa tri pristanišča ležijo v delti Donave in služijo ukrajinski trgovini. To ladje povezuje s pristanišči, ne pa z istim tovorom ali motivom. Radev je na podlagi prvih informacij dejal, da je Able prevažala pšenico (BNR). Stoyanov je pozneje dejal, da o tovoru nobene od ladij ni zanesljivih podatkov.

Ta pot je pomembna tudi za Evropo. Evropska komisija je v avgustovskem poročilu navedla, da je od maja 2022 približno 40 odstotkov ukrajinskega izvoza žita in oljnic potekalo po evropskih poteh Solidarity Lanes, kopenskih in rečnih alternativah ukrajinskim morskim pristaniščem (Evropska komisija). Podatki zajemajo obdobje pred napadi, zato še ne povedo, kako je po njih potekal promet.

Sofija lahko zaveznice povabi na posvetovanja

Na odziv Bolgarije vpliva tudi kraj napada. Izključna ekonomska cona državi daje pravice do virov, kot so ribe in plin, vendar ni del njenega ozemlja, po njej pa lahko tuje ladje prosto plujejo. Radev je menil, da napad na tem območju izključuje uporabo 4. člena Nata, ki članici omogoča, da zaveznice pozove k posvetovanjem (BNT).

Besedilo pogodbe določa drugače. Po 4. členu se članice posvetujejo, kadar katera od njih meni, da so ogroženi njena ozemeljska celovitost, politična neodvisnost ali varnost. Pogodba ne določa, da se mora napad zgoditi na ozemlju članice (Nato). Bolgarija pravi, da je vprašanje odprla pri zaveznicah. Ni pa sporočila, da bi vložila uradno zahtevo za posvetovanja.

Preostajata dve ločeni nalogi. Preiskovalci morajo ugotoviti, kdo je izvedel napad; ostanki dronov so le eden od načinov, kako to ugotoviti. Sofija lahko zaveznice povabi na posvetovanja, kadar koli se za to odloči. Niti Kijev niti Sofija za zdaj nista javno predstavila dokazov o tem, kdo je poslal drone, Bolgarija pa zahteve za posvetovanja še ni vložila.