Suša stiska polovico Evrope

Reka Pad pri Cremoni ima pretok 193 m³/s, približno tretjino zgodovinskega povprečja (Il Giorno). To ni le hidrološki podatek. Pad namaka najbogatejša italijanska kmetijska območja, poganja hidroelektrarne in v delti preprečuje prodor morske vode proti notranjosti. Donava je medtem padla pod globino, ki je potrebna za hlajenje edine romunske jedrske elektrarne. Ren pri Kaubu, ozkem odseku, ki določa zmogljivost tovornega prometa za zahodno Nemčijo, je zdrsnil pod zgodovinsko nizke ravni. Ista suša hkrati pritiska na vse tri sisteme, Skupno raziskovalno središče EU pa je 12. avgusta poročalo, da zajema že 50 % ozemlja EU in Združenega kraljestva (JRC). Evropske reke opravljajo velik del industrijskega dela, ki ga običajno ne vidimo: hladijo elektrarne, prevažajo tovor, namakajo polja in proizvajajo elektriko. Ko vode zmanjka, se ti štirje sistemi začnejo ustavljati hkrati.

Elektrarne brez dovolj rečne vode

Najbolj neposredna škoda je vidna pri elektriki. Romunska jedrska elektrarna Cernavodă, ki običajno zagotavlja približno petino nacionalne proizvodnje električne energije, se je 13. avgusta popolnoma ustavila, potem ko oba reaktorska bloka iz Donave nista več dobila dovolj vode za hlajenje (Le Monde, Al Jazeera). Jedrski reaktorji proizvajajo ogromno toplote; le del se pretvori v elektriko, preostanek pa je treba odvesti z rečno vodo, ki teče skozi kondenzatorje. Ko je reka prenizka za zajemne črpalke, se mora elektrarna ustaviti.

Madžarska jedrska elektrarna Paks, ki proizvede skoraj polovico elektrike v državi, kaže isti problem z druge strani. Njena moč je v začetku avgusta padla s približno 965 MW na 240 MW, ko je Donava dosegla zgodovinsko nizke ravni. Vlada je odgovorila z baržami, naloženimi s kamenjem, in začasnim pragom na rečnem dnu, da bi pri hladilnem zajemu dvignila gladino za nekaj centimetrov (ABC News, Telex). V Franciji so reke še dovolj globoke, toda vračanje ogrete hladilne vode bi preseglo temperaturne omejitve, namenjene varovanju vodnih ekosistemov. Do 12. avgusta je bilo prizadetih 13 od 57 francoskih reaktorjev, okoljske omejitve, skupaj z meduzami, ki so pri Gravelinesu mašile hladilne zajeme, pa so iz obratovanja izločile rekordnih 20,4 % francoskih jedrskih zmogljivosti (Boursorama/AFP, Euronews).

Ko država izgubi poceni jedrsko proizvodnjo, elektriko kupuje pri sosedah prek povezanega evropskega trga električne energije. Na njem tokovi tečejo čez meje tja, kjer so sprejete najvišje ponudbe, cene pa rastejo tam, kjer morajo trgovci vključiti dražje elektrarne ali uvoz. Francoska cena za dan vnaprej je po podatkih France Épargne v enem dnevu poskočila za 34 % in 10. avgusta dosegla 126 €/MWh. Bolgarska elektrarna Kozloduj, ki še obratuje na bolgarskem odseku Donave, se je soočila z izjemnim izvoznim povpraševanjem romunskih in madžarskih trgovcev v višini 3.500–4.000 MW (Mediapool). Bolgarija je tako postala regionalni blažilnik, vendar krhek: če bi morali omejiti tudi Kozloduj, bi ta izvoz izginil.

Napol prazne barže, polja s slano vodo

Na Renu je nemški Zvezni inštitut za hidrologijo potrdil, da je reka na dolgih odsekih dosegla ali prebila najnižje doslej znane vodostaje (BfG). Plovilo, zgrajeno za 1.200 ton tovora, je pri Kaubu prepeljalo le 180 ton (Argus Media). Kemijski proizvajalec Covestro je sporočil, da omejitve pri dobavi surovin že zavirajo proizvodnjo (Tagesschau). Ceste in železnica lahko prevzamejo del tovora, vendar je računica neugodna: 25-odstotni padec tovornega prometa po Renu pomeni približno 3 milijone ton na mesec oziroma okoli 120.000 dodatnih tovornjakov, česar cestno omrežje ne more zlahka prenesti (WDR). Nemška vlada nizke vodostaje zato že obravnava kot ponavljajoče se gospodarsko tveganje (Handelsblatt).

V porečju Pada so predalpska jezera, ki poleti hranijo namakalne sisteme, skoraj izpraznjena: Maggiore je pri 5,3 %, Como pri 5,9 %, Iseo pri 5 % običajne ravni (Il Sole 24 Ore). Morska voda je po delti Pada prodrla 20–25 km v notranjost, zato voda ni več uporabna za namakanje riževih polj, kjer kmetje že delujejo z omejenimi dobavami (Pianura Reno). Italijanska proizvodnja hidroelektrarn je julija medletno upadla za 14,9 % (Affaritaliani), kar dodatno zaostruje oskrbo z elektriko, ki jo suša že omejuje drugod po celini.

Obvladovanje krize še ni prilagajanje

Vsaka država je našla začasno rešitev. Madžarska je zgradila prag v strugi. Francija je ostala neto izvoznica elektrike. Romunija je izpad nadomestila z uvozom. Toda vsak od teh ukrepov predpostavlja, da se bo drugje še našla rezerva. Nujni posegi v rečno strugo dvignejo gladino pri enem zajemu, ne ustvarijo pa dodatnega pretoka. Okoljske izjeme elektrarnam omogočijo obratovanje pri višjih temperaturah, vendar del pritiska prenesejo na ekosisteme. Uvoz deluje le, dokler ima soseda presežne zmogljivosti. Evropa se je med sušami naučila izposojati tuje rezerve. Številke zdaj kažejo mejo tega modela: prilagajanje se mora zgoditi prej, preden vse sosednje države hkrati potrebujejo isto varnostno rezervo.