E3 določa pogoje za mir v Ukrajini

Združeno kraljestvo, Francija in Nemčija so v nedeljo objavili pet pogojev za končanje ruske vojne v Ukrajini. Gre za najpodrobnejše evropsko pogajalsko izhodišče od začetka obsežne invazije, nastalo pa je v obliki, ki zavestno obide zunanjepolitični aparat Evropske unije.

Na londonskem vrhu so se v formatu »E3+Ukrajina« srečali britanski premier Starmer, francoski predsednik Macron, nemški kancler Merz in ukrajinski predsednik Zelenski. Predstavnikov institucij EU ni bilo. Tudi drugih držav članic niso povabili. Visoka predstavnica EU za zunanje zadeve Kaja Kallas je isti dan na Cipru vodila srečanje obrambnih ministrov.

Kaj zahtevajo pogoji

Skupna izjava določa pet zahtev: takojšnje premirje, pri čemer bi sedanja frontna črta služila kot izhodišče za pogovore, ne kot prihodnja meja. Ukrajina bi ohranila pravico, da sama izbira svoja zavezništva, kar je neposreden signal glede morebitnega prihodnjega članstva v Natu. Tri vlade obljubljajo pravno zavezujoča varnostna jamstva, vključno z večnacionalnimi silami na terenu, ko bi se premirje utrdilo. Pri tem se sklicujejo na zaveze Berlina iz decembra 2025 in Pariza iz januarja 2026. Zamrznjeno premoženje ruske centralne banke bi ostalo blokirano, dokler Moskva ne plača odškodnin (SCMP, n-tv).

Največjo politično težo ima peti pogoj. Vsak mirovni dogovor, ki bi posegel v strukture EU ali Nata, bi moral dobiti soglasje držav članic EU in zaveznic v Natu. To pomeni strukturni evropski veto na morebiten dvostranski dogovor med Washingtonom in Moskvo. Po mesecih telefonskih pogovorov med Trumpom in Putinom, propadlem majskem premirju ter ruskih napadih z brezpilotniki, ki so kršili tudi moskovsko enostransko premirje, voditelji E3 zapisujejo predvsem to, česar se najbolj bojijo: da bi jim nekdo predložil že sklenjen dogovor, pri katerem niso sodelovali.

Zakaj tri prestolnice, ne sedemindvajset

Format E3 obstaja zato, ker je Združeno kraljestvo zapustilo EU, hkrati pa skupaj s Francijo ostaja med največjimi evropskimi vojaškimi porabniki. Vrh Evropskega sveta, kjer smer Unije določajo voditelji vseh 27 držav članic, bi zahteval soglasje; Madžarska in Slovaška bi lahko postopek blokirali. Tri prestolnice lahko ukrepajo hitreje in okvir postavijo, preden ga drugi razredčijo.

Hitrost ima ceno. Poljska, najodločnejša vzhodnoevropska zaveznica Ukrajine in članica EU z najvišjimi obrambnimi izdatki glede na BDP, ni sedela za mizo. Format dve tretjini držav članic EU postavlja v vlogo opazovalk pri vprašanju, ki bo evropsko varnost določalo za celo generacijo.

Merz je v London prišel z oslabljenim manevrskim prostorom. Dva tedna pred vrhom je Zelenski javno zavrnil njegov osrednji predlog za evropsko prihodnost Ukrajine, »pridruženo članstvo« brez glasovalnih pravic, in ga označil za »nepravičnega«. Merz je kljub temu podpisal skupno izjavo, ki potrjuje pravico Ukrajine do izbire zavezništev in obljublja zavezujoča varnostna jamstva. Razlika med tem, kar Nemčija ponuja dvostransko, in tem, kar podpisuje skupaj z drugimi, kaže, da format E3 šibkejša stališča lahko skrije v močnejši skupni jezik.

Preizkus, ki sledi

Izjava je politični dokument brez zavezujoče moči. Ne zavezuje nobenega parlamenta in ne ustvarja izterljive obveznosti. Rusija se uradno še ni odzvala, čeprav je Putin že nekaj dni pred srečanjem mirovno pobudo Zelenskega zavrnil kot neiskreno.

Pravi preizkus bo vrh Nata v Ankari 7. in 8. julija, kjer se bo stališče E3 srečalo z ameriškimi pogajalskimi preferencami in turškim vplivom gostiteljice. Če ta format postane trajen, se skupna zunanja in varnostna politika EU, pogodbeni sistem, ki naj bi Evropi dajal enoten glas navzven, zoži na tehnično podporo za sankcije in obnovo. Politično smer bi določale tri prestolnice, preostalih štiriindvajset pa bi jo izvajalo.