E3 mimo EU išče mir za Ukrajino

Francija, Nemčija in Združeno kraljestvo se v nedeljo na Downing Streetu srečujejo z Volodimirjem Zelenskim in odpirajo samostojno evropsko pot za končanje vojne v Ukrajini. Vrh E3 obide formalni zunanjepolitični postopek EU, v katerem je potrebno soglasje vseh 27 članic, zato ima vsaka država možnost veta. Tri vlade lahko zunaj tega okvira ukrepajo hitreje, kot bi lahko Evropska unija kot celota.

Zelenski je 4. junija objavil odprto pismo Putinu, v katerem je predlagal osebno srečanje v nevtralni državi, popolno prekinitev ognja in izmenjavo vseh vojnih ujetnikov. Putin je predlog naslednji dan zavrnil na Peterburškem gospodarskem forumu in pismo označil za »prostaško«. Elizejska palača je že nekaj ur pozneje napovedala londonski vrh.

Zakaj so ZDA pustile praznino

Format E3 je dobil prostor, ker so ameriška mirovna prizadevanja zastala. Okvir, ki sta ga Trump in Putin začrtala na avgustovskem vrhu v Anchorageu, je od Ukrajine zahteval odpoved Krimu in Donbasu ter opustitev članstva v Natu. Kijev je to zavrnil. Po zadnjem neuspešnem trilateralnem krogu v Ženevi je državni sekretar Rubio priznal, da je proces »obtičal«. Trump je 5. junija na vprašanje o izmenjavi med Zelenskim in Putinom odgovoril: »Naj se zmenijo sami.«

Berlin pravi, da se okno za dialog z Rusijo »počasi odpira«, hkrati pa vztraja, da koordinacija z Washingtonom ostaja »vodilno načelo«. Takšna formulacija kaže, da Nemčija še nima izrecnega ameriškega soglasja.

Države, ki so ostale zunaj

S hitrim premikom je E3 iz procesa izključil države, ki so najbolj izpostavljene posledicam vojne. Poljska, največja vzhodna članica EU in država z najvišjim deležem obrambnih izdatkov v Evropi, je opazovala poročila, da bi nemški zunanjepolitični svetovalec lahko vzpostavil neposreden stik s Putinovim odposlancem brez posvetovanja z Varšavo. Poljski analitiki so opozorili na možnost dogovora z Rusijo »prek glav držav, ki ležijo med Nemčijo in Rusko federacijo«.

Italijanski zunanji minister Tajani je dejal, da »nikomur ne koristi, če je naša država zunaj vodilne skupine«. Premierka Meloni pa se 5. junija ni udeležila niti vrha EU in Zahodnega Balkana; raje je predstavila spominsko znamko.

Nezadovoljstvo Poljske delijo tudi baltske države. Estonski predsednik Karis je posvaril pred tem, da bi Putinu dali »kakršnokoli rešilno bilko ali žarek upanja, da se agresija izplača«. Tallinn je zavrnil »pridruženo članstvo« za Ukrajino, ki ga je maja predlagal kancler Merz in ga je tudi Zelenski označil za »nepošteno«, ter zahteval polna pristopna pogajanja.

Kaj ustreza Moskvi

Putinov nastop na peterburškem forumu kaže, da si želi dvostranskih pogovorov z Washingtonom, po katerih bi Evropa dobila že izoblikovan dogovor. Pohvalil je okvir iz Anchoragea, zahteval, da Ukrajina pred kakršnimkoli srečanjem sprejme njegove pogoje, in ruskim vojakom sporočil, naj pismo Zelenskega prezrejo: »Opravite svoje delo, bratje.« Ruski odposlanec Dmitrijev je Evropo obtožil, da poskuša »iztiriti« ameriško-ruski kanal.

E3 naj bi preprečil prav takšen izid. Toda Putin nima veliko razlogov, da bi se pogajal s tremi evropskimi vladami, če lahko čaka na Trumpa. Tudi notranja usklajenost E3 se že krha: vodja Merzevega kabineta je 5. junija javno ublažil kanclerjeve namige o pogajanjih, le nekaj ur po tem, ko jih je Merz sam izpostavil.

Nova madžarska vlada pod Péterjem Magyarjem je odpravila veta, ki so blokirala pristopna pogajanja Ukrajine z EU, in sprostila zamrznjena evropska obrambna sredstva, s čimer je obrnila večletno obstrukcijo Viktorja Orbána. Odstranitev ene ovire pa ne reši globljega nasprotja. E3 se lahko premika hitro prav zato, ker obide pravilo soglasja, ki Poljski, baltskim državam in vsaki drugi članici daje glas. Iz sobe so izključene države, ki so najbližje fronti.