E5 razdeljena glede daljnih napadov

Estonski zunanji minister pravi, da so ukrajinski droni, ki občasno zaidejo na ozemlje Nata, »cena, ki jo je vredno plačati« (Zeit). Italijanski zunanji minister vztraja, da se orožje, ki ga Rim pošilja Ukrajini, »nikoli« ne sme uporabiti zunaj ukrajinskega ozemlja (Reuters). Med tema stališčema evropske največje vojaške sile za Ukrajino gradijo nove zmogljivosti za napade dolgega dosega, ne da bi se dogovorile, kdo nosi politično in varnostno tveganje, ko se posledice teh napadov prelijejo čez mejo zavezništva.

En dron sestrelijo. Drugih ne.

Francoska letala v Natovi baltski zračni patrulji so 8. junija sestrelila dron, ki je vstopil v latvijski zračni prostor pri Rēzekneju, blizu ruske meje (LRT, NATO). Baltska zračna patrulja je rotacijska misija, ker Estonija, Latvija in Litva nimajo dovolj lastnih lovskih letal za stalno varovanje zračnega prostora. V prejšnjih incidentih nad Poljsko in Romunijo so piloti drone spremljali, a niso streljali, ker so ocenili, da je tveganje zaradi padajočih razbitin previsoko ali da grožnja ni dovolj jasna. Skupne doktrine, ki bi jim povedala, kako ravnati, ni bilo.

Prebivalci latvijske Latgale in skupnosti na vzhodu Poljske pri teh odločitvah nimajo besede. Prav tako ne vidijo pravil, po katerih pilot presodi, kdaj sme odpreti ogenj. Prav ta razkorak med tem, kar zavezništvo vojaško lahko stori, in tem, kar je pripravljeno javno pojasniti, je zdaj v središču težjega spora med petimi prestolnicami.

Dva tedna po latvijski sestrelitvi se je v Berlinu sestala skupina E5. Gre za pet evropskih držav z največjimi vojaškimi izdatki: Francijo, Nemčijo, Združeno kraljestvo, Italijo in Poljsko. Zavezale so se, da bodo pospešile razvoj »zmogljivosti za globoke natančne napade« za Ukrajino (Élysée, Bundesregierung). Z drugimi besedami: orožja daljšega dosega. Izjava pa ni povedala, kdo upravlja tveganje, ko takšno orožje povzroči incidente na ozemlju zavezništva.

Pet prestolnic, pet rdečih črt

Estonija je na enem koncu razprave. Zunanji minister Margus Tsahkna zagovarja stališče, da je občasni padec ukrajinskih dronov na ozemlje zaveznic sprejemljiv, če napadi uničujejo ruske rafinerije in vojaške baze. Nobena druga članica Nata tega ni javno rekla.

Latvija se strinja, da Ukrajina potrebuje zmogljivosti za napade dolgega dosega, vendar se odziva z opremo, ne s političnim sprejemanjem stranskih učinkov. Riga ob meji z Rusijo namešča dodatne radarje in sisteme zračne obrambe (NATO). To pomeni več prestreznih zmogljivosti, ne večjo pripravljenost dopuščati zašle drone.

Poljska podpira vojaški učinek. Ukrajinske kampanje z droni so Rusijo prisilile, da sisteme zračne obrambe umika s fronte in jih premešča k zaščiti rafinerij v zaledju (Rzeczpospolita). Toda premier Donald Tusk je postavil mejo: varnostni dogovori, iz katerih je Poljska izključena, Poljske ne bodo zavezovali (gov.pl).

Nemčija krepi obrambo na vzhodni meji Nata, med drugim s stalno brigado v Litvi, vendar se izogiba vsakemu jeziku, ki bi nakazoval nemško vlogo pri odločitvah o ciljanju znotraj Rusije (Bundesregierung).

Italija med zahodnoevropskimi državami postavlja najtršo omejitev. Zunanji minister Antonio Tajani je dejal, da se mora Nato izogniti vsakemu vtisu, da vstopa v vojno (Reuters).

Pristojnost, ki je nihče ne prevzame

Natova pogodba na osrednje vprašanje ne daje samodejnega odgovora. Peti člen, klavzula o kolektivni obrambi, od zaveznic zahteva, da napad na eno obravnavajo kot napad na vse, vendar šele takrat, ko članice skupaj presodijo, da se je zgodil »oborožen napad«. Četrti člen omogoča posvetovanja, kadar se članica počuti ogroženo. Zašel dron, katerega izvor je v prvih urah pogosto nejasen, ne sodi samodejno ne v eno ne v drugo kategorijo (North Atlantic Treaty). Zato pravila delovanja, torej ukazi, ki pilotu povedo, kdaj sme streljati, ostajajo nacionalna in ne zavezniška.

Francija nad Latvijo dron sestrelila. Romunija ga je spremljala in ni streljala. Poljska opazuje in opozarja. Vsak odziv je lahko razumljiv v svojem kontekstu. Skupaj pa Moskvi kažejo, da se vzhodna meja Nata na podobne incidente odziva neenotno.

Voditelji E5 so se zavezali orožju daljšega dosega. Nihče se ni zavezal, da bo prevzel tveganje, ko to orožje povzroči incident na ozemlju zaveznice. Za zdaj ceno plačujejo ljudje, ki živijo najbližje Natovi vzhodni meji; stroška, ki ga njihove vlade niso javno priznale, kaj šele dale na glasovanje.