ECB cilja na 2.25% ob izteku subvencij

Osnovna inflacija v euroobmočju, ki iz izračuna izloča nestanovitne cene hrane in energije, se je aprila znižala na 2,2 odstotka. Dogovorjene plače so se upočasnile s 3,0 na 2,6 odstotka (sledilnik plač ECB). Evropska centralna banka se kljub temu pripravlja na zvišanje obrestnih mer. Svet ECB naj bi 11. junija depozitno obrestno mero, ključno mero, ki določa stroške zadolževanja v euroobmočju, zvišal z 2,00 na 2,25 odstotka (ECB). Finančni trgi takšno potezo ocenjujejo z 80- do 91-odstotno verjetnostjo (Euronews).

Skupna inflacija je na prvi pogled višja, kot bi si Frankfurt želel. V Italiji je maja poskočila na 3,2 odstotka (ISTAT), v Španiji je ostala na isti ravni (INE). Toda glavni vzrok ni v evropskih trgovinah, temveč v Hormuški ožini. Ker je ta od začetka marca zaprta, se cena nafte Brent drži blizu 109 dolarjev za sod. ECB sama ocenjuje, da energetski šok k skupni inflaciji prispeva približno eno odstotno točko (ECB). Brez tega učinka je euroobmočje blizu 2-odstotnega cilja ECB.

Višje obrestne mere ne odprejo plovnih poti

Zvišanje obrestnih mer hladi porabo, ker podraži zadolževanje. To deluje, kadar je težava premočno povpraševanje. Tokrat je težava omejena ponudba nafte. Nobena obrestna mera ne more povečati črpanja, preusmeriti tankerjev ali odpraviti premij za vojno tveganje, ki pri 13 do 16 dolarjih za sod vztrajajo še več mesecev po morebitnem premirju.

Logika ECB je preventivna: preprečiti želi, da bi se višji stroški energije prelili v plače in inflacijo naredili samovzdržno. Članica Izvršilnega odbora Isabel Schnabel je junijsko zvišanje označila za »nujno«, tudi če bi se konflikt na Bližnjem vzhodu hitro razrešil (Bloomberg). Toda inflacija v storitvah, ki je najbolj občutljiva na domače plače, se je aprila znižala s 3,3 na 3,0 odstotka (Eurostat). Tudi plače se umirjajo. Spirala, ki se je ECB boji, se še ni začela.

Junijski dvojni pritisk

Zvišanje obrestnih mer prihaja hkrati s fiskalnim rezom, ki ga vlade med seboj niso uskladile. Španija je 1. junija DDV na elektriko, torej davek na dodano vrednost kot standardni prometni davek v EU, vrnila z 10 na 21 odstotkov, kar gospodinjskim računom dodaja 10 do 20 € na mesec (Endesa). Italiji se 6. junija izteče znižanje trošarin na gorivo. Nemški Tankrabatt, popust pri davku na gorivo, se konča 30. junija in na bencinskih črpalkah pomeni približno 17 centov na liter višjo ceno (WiWo). Gospodinjstva v treh največjih gospodarstvih euroobmočja bodo v istem mesecu dobila višje račune za energijo in dražje kredite.

Pri hipotekah se učinek pokaže takoj. Portugalski lastniki stanovanj se pri običajnem posojilu v višini 150.000 € soočajo z zvišanjem obroka za do 60 € na mesec (ECO). Španski posojilojemalci s spremenljivo obrestno mero bodo plačevali približno 65 € več (Kelisto). Podobni skoki, 60 do 70 €, čakajo italijanske imetnike posojil s plavajočo obrestno mero (Teleborsa).

Nemčija kaže, kako neenakomerno deluje enotna denarna politika. Njena skupna inflacija znaša le 0,6 odstotka, gospodarstvo pa je v najdaljši recesiji doslej. Svet gospodarskih izvedencev je napoved rasti za leto 2026 znižal na 0,5 odstotka (WiWo). Nemčija bo dobila monetarno zaostritev, oblikovano za Italijo in Španijo, kjer cene rastejo več kot petkrat hitreje.

Vprašanje iz leta 2011

ECB je podobno dilemo že imela. Leta 2011 je predsednik Jean-Claude Trichet dvakrat zvišal obrestne mere zaradi inflacije, ki so jo poganjale surovine. Dolžniška kriza v euroobmočju se je nato poglobila, njegov naslednik pa je obe zvišanji v nekaj mesecih odpravil (PitchBook). Danes razmik pri italijanskih državnih obveznicah, torej razlika med stroškom zadolževanja Italije in Nemčije, znaša 75 bazičnih točk oziroma 0,75 odstotne točke (Borsa Italiana). Za zdaj je obvladljiv. Toda BNP Paribas do septembra napoveduje tri zvišanja v skupni višini 0,75 točke, s čimer bi depozitna obrestna mera dosegla 2,75 odstotka (FXStreet).

Proti razdrobljenosti finančnih trgov ima ECB instrument TPI, Instrument za zaščito transmisije, ki ga je leta 2022 uvedla za nakupe obveznic držav pod neurejenim tržnim pritiskom (ECB). Doslej ga še ni uporabila. Tri zaporedna zvišanja obrestnih mer sredi nemške recesije bi bila zelo zahtevna prva preizkušnja.