ECB zateguje ob koncu subvencij

Tri vlade v euroobmočju umikajo podporo cenam energije prav v tednih, ko se Evropska centralna banka (ECB), ki določa obrestne mere za 20 držav z eurom, pripravlja na podražitev zadolževanja. Mehanizma, ki bi te izhode usklajeval na ravni EU, ni.

Španskim gospodinjstvom se je 1. junija DDV na elektriko zvišal z 10 na 21 odstotkov (SpainEnglish). Italija je 22. maja prepolovila davčno olajšavo za dizelsko gorivo in jo bo do 6. junija v celoti odpravila (Il Sole 24 Ore). Nemški popust pri davku na gorivo se izteče 30. junija, SPD pa podaljšanju nasprotuje (Handelsblatt). ECB bo 11. junija po pričakovanjih depozitno obrestno mero zvišala z 2,00 na 2,25 odstotka; stavni trgi takemu dvigu pripisujejo 77-odstotno verjetnost (Polymarket). Vsaka vlada ravna po svoji notranjepolitični logiki, ECB po svoji inflacijski. Za gospodinjstva se učinek sešteje v istem trenutku.

Dvig, utemeljen z napovedjo

Argument ECB temelji na preprečevanju tako imenovanih učinkov drugega kroga: tveganja, da dražja energija preide v plače in širše cene ter začasen šok spremeni v trdovratnejšo inflacijo. Skupna inflacija je aprila dosegla 3,0 odstotka, potem ko je bila marca pri 2,6 odstotka; glavni razlog je bila energija, ki se je na letni ravni podražila za 10,9 odstotka (Eurostat).

Podrobnejši podatki kažejo drugačno sliko. Osnovna inflacija, ki izloči energijo in hrano, se je znižala na 2,2 odstotka, z 2,3 odstotka mesec prej (Eurostat). Dogovorjene plače rastejo po 2,6-odstotni stopnji, potem ko so leta 2025 rasle za 3,0 odstotka (ECB Economic Bulletin). Plačno-cenovna spirala, ki se je ECB boji, se po teh podatkih še ni začela.

Isabel Schnabel, najglasnejša zagovornica strožje denarne politike v svetu ECB, je bila neposredna: »Gledanje skozi« energetski šok po njenem ni več možnost. Dodala je, da bi morale obrestne mere narasti tudi v primeru mirovnega dogovora z Iranom (Bloomberg, RTE). ECB torej poskuša preprečiti širjenje inflacije, še preden se je v podatkih zares pokazalo; opira se predvsem na ankete o pričakovanjih podjetij, ne na dokaz, da se je pritisk že razlil po gospodarstvu.

Past subvencij

Christine Lagarde je vladam sporočila, da mora biti energetska podpora »začasna, ciljno usmerjena in prilagojena« (ECB press conference). Široka znižanja cen goriva po tej logiki ohranjajo povpraševanje in ECB silijo v strožje ukrepanje. Ko vlade podporo dejansko umaknejo, pa se cene dvignejo, izmerjena inflacija naraste in ECB dobi nov razlog za višje obrestne mere.

Italija kaže to zadrego v praksi. Po prepolovitvi trošarinske olajšave je cena dizla presegla 2 evra za liter (Teleborsa). Finančni minister Giorgetti je dvotedensko podaljšanje označil za začasno rešitev. V Španiji vrnitev DDV na prejšnjo raven tipičen račun za elektriko zviša za približno 8 do 10 evrov na mesec (The Spanish Eye). Ti dvigi se bodo prelili v junijske in julijske podatke o inflaciji ter za nazaj okrepili argumente jastrebov v ECB.

Ena obrestna mera, dvajset stanovanjskih trgov

Dvig obrestnih mer najmočneje zadene južno Evropo. V Španiji, na Portugalskem, v Italiji in Grčiji je večina obstoječih hipotek vezana na spremenljivo obrestno mero, praviloma na euribor, medbančno obrestno mero, ki sledi politiki ECB. Euribor se je maja povzpel na 2,82 odstotka, potem ko je bil pred letom dni pri 2,08 odstotka (EFE). Špansko gospodinjstvo s 150.000 evri spremenljive hipoteke, ki se obnavlja ta mesec, se sooča s približno 60 evri višjim mesečnim obrokom (Rankia).

Nemčija je pred tem precej bolje zavarovana. Večina nemških hipotek ima obrestno mero zaklenjeno za 10 do 15 let. Ista odločitev ECB, ki družini v Madridu hitro zviša mesečni strošek, se v Münchnu komaj pozna. Države, ki izgubljajo energetske podpore, so hkrati med bolj izpostavljenimi višjim hipotekarnim obrestim. Junijski pritisk se zato zgošča pri gospodinjstvih v južni Evropi, medtem ko sever ostaja razmeroma manj prizadet.

Majske podatke Eurostata o inflaciji, ki bodo objavljeni 2. junija, bo ECB prejela kot zadnji odčitek pred odločitvijo. Če bo osnovna inflacija ostala pri 2,2 odstotka ali nižje, bo svet ECB obrestne mere zvišal zaradi napovedanih učinkov drugega kroga, ne zaradi dokazov, da so se ti že začeli. Philip Lane, glavni ekonomist ECB, je priznal, da je »najbolj benigni scenarij« začasnega energetskega skoka vse manj verjeten (ECB speech). Če ECB oceno zgreši, bo denarno politiko zaostrila v gospodarstvu, ki se že ohlaja, zaradi težave, ki je morda že začela popuščati.