ECB ostro nad berlinsko blokado Commerzbank

Podpredsednik Evropske centralne banke Luis de Guindos je v intervjuju za Financial Times povedal tisto, kar v Evropi že dolgo visi v zraku: vlade težko trdijo, da podpirajo unijo varčevanja in naložb, nato pa pri konkretnem poslu rečejo ne. Konkretni posel je ponudba UniCredita za Commerzbank. Vlada je nemška. Ena najpomembnejših evropskih institucij tako največji članici javno očita dvoličnost pri enotnem trgu, ki ga je Nemčija sama pomagala oblikovati.

UniCredit že obvladuje 38,87 % Commerzbank prek kombinacije neposrednih delnic, zamenjav in izvedenih finančnih instrumentov (Corriere della Sera, Ad Hoc News). Vodstvo Commerzbank je 18. maja zavrnilo ponudbo z izmenjavo delnic, ker naj bi bila prenizka in premalo določna. Nemška vlada, ki ima 12-odstotni blokirni delež, išče vsak razpoložljiv vzvod, da bi prevzem ustavila. Ponudba ostaja odprta do 16. junija.

Spor razgalja temeljno slabost evropskega bančnega povezovanja. V načelu ga podpirajo vse prestolnice. Ko se pojavi konkreten prevzem, vsaka najde razlog, zakaj ravno ta posel ni sprejemljiv.

Berlin nima jasnega pravnega vzvoda

Nemčija tega posla ne more preprosto prepovedati. Evropska centralna banka (ECB), ki neposredno nadzira banke v euroobmočju, je to pristojnost od nacionalnih regulatorjev prevzela leta 2014. Nemški organi za varstvo konkurence so še zadnja formalna ovira, vendar združitev na prvi pogled ne presega jasnih konkurenčnih pragov.

Vlada je razmišljala tudi o tem, da bi prek državne razvojne banke KfW povečala svoj delež, kar bi stalo približno 5 milijard evrov. Finančno ministrstvo je tak načrt zanikalo. Skrajno desna AfD pritiska na kanclerja Friedricha Merza, naj uporabi zakonodajo o preverjanju tujih naložb in Commerzbank razglasi za strateško infrastrukturo. Ta pot je ustavnopravno šibka in bi skoraj gotovo sprožila pravni odziv EU. Španija se že sooča s postopkom zaradi kršitve prava EU, potem ko je Madrid omejil domačo združitev BBVA in Sabadella (Ainvest).

Kdo izgubi službo

Commerzbank oskrbuje približno 24.000 skupin podjetniških strank in obravnava 30 % nemške zunanje trgovine. Sindikat ver.di ocenjuje, da bi lahko izginilo do 15.000 delovnih mest, predvsem v Frankfurtu in Münchnu. Po oceni sveta delavcev bi številka lahko dosegla 23.000. UniCredit javnih zavez glede zaposlenih ni dal.

Obstaja pa pomemben precedens. Ko je UniCredit leta 2005 kupil HypoVereinsbank (HVB), je ukinil približno 9.000 delovnih mest, vendar ohranil blagovno znamko in kreditiranje malih ter srednje velikih podjetij prek samostojne nemške enote. Strah, da se bo banka umaknila iz lokalnega poslovanja, se takrat ni uresničil. Commerzbank ima v nemškem gospodarstvu precej pomembnejšo infrastrukturno vlogo, zato so sindikati tokrat ostrejši.

Posel sega tudi na Poljsko, kjer ima Commerzbank 69,1 % mBank, pete največje banke v državi (Pb.pl). UniCredit je tam že prisoten, zato bodo morali regulatorji presoditi, koliko bi se s prevzemom povečala koncentracija.

Vsaka prestolnica varuje svoje

Evropske države rade govorijo o odprtosti, vendar pri bankah praviloma ščitijo domače interese. Francija je nedavno okrepila pristojnosti regulatorja za blokado bančnih prevzemov in združitev, hkrati pa zagovarja evropsko unijo kapitalskih trgov. Le Monde je celoten projekt povezovanja označil za »Arlésienne«: nekaj, kar se nenehno obljublja, a nikoli uresniči.

Cena razdrobljenosti je merljiva. Skupna vrednost 25 največjih evropskih bank je približno enaka vrednosti štirih največjih ameriških bank. ECB ocenjuje, da bo zeleni prehod do leta 2030 zahteval 1,2 bilijona evrov financiranja na leto. Nobena evropska banka, omejena predvsem na domači trg, ne more financirati projektov v takšnem obsegu. Predsednik Evroskupine Kyriakos Pierrakakis je to povzel neposredno: »Potrebujemo evropske prvake, ne nacionalnih prvakov.«

Institucionalni vlagatelji se morajo do 16. junija odločiti, ali bodo sprejeli ponudbo za svoje delnice. Signal, ki ga bo poslal Berlin, bo vplival tudi na to, ali se bo naslednji čezmejni bančni prevzem sploh začel.