Egiptovski plinski primanjkljaj ogroža ciprski izvoz

Ciper je 19. maja odobril razvoj plinskega polja Kronos na morju in s tem po 15 letih premaknil iz mrtve točke vprašanje svojih zalog v vzhodnem Sredozemlju. Načrt predvideva prvo prodajo plina Evropi do leta 2028, in sicer prek egiptovskih obratov za utekočinjanje. Toda Egipt se je od leta 2024 iz izvoznika plina spremenil v rekordnega uvoznika. Ciprski plin bo zato morda najprej zapiral egiptovsko vrzel, šele nato prišel do evropskih kupcev.

Dogovor in pot

Ciprska vlada je potrdila razvojni načrt in ključne pogoje pogodbe o prodaji plina za Kronos, ki leži v bloku 6 ciprske izključne ekonomske cone, torej v morskem območju, kjer ima obalna država pravice do izkoriščanja virov. Kronos je del skupine odkritij, med katerimi so še Afrodita, Zevs in Kalipso; njihove skupne ocenjene zaloge znašajo približno 10 bilijonov kubičnih čevljev in so namenjene izvozu (Politis). Ločena ocena zalog samo za Kronos ni bila objavljena.

Konzorcij, ki ga vodita ENI in TotalEnergies, vsak s 50-odstotnim deležem, načrtuje transport plina po cevi do egiptovske infrastrukture morskega polja Zohr, nato pa utekočinjanje v terminalu Damietta za prevoz v Evropo. Če bo končni dogovor sklenjen v prihodnjih tednih, bi prva proizvodnja lahko stekla konec leta 2027 ali v prvi polovici leta 2028 (Cyprus Mail, Protothema).

Ciper je izbral to pot, ker nima lastnih obratov za utekočinjanje. Plinovod EastMed, predvidena 1.900 kilometrov dolga podmorska povezava do Italije prek Grčije, je po umiku ameriške podpore leta 2022 dejansko obstal. Egipt je ponudil obstoječo infrastrukturo in geografsko bližino. Februarja 2025 sta ENI in TotalEnergies z Egiptom in Ciprom podpisala tristranski dogovor, ki je formaliziral izvozno pot.

Egipt ima prednost

Egiptovska proizvodnja plina se je znižala s 70,4 milijarde kubičnih metrov leta 2021 na 49,4 milijarde kubičnih metrov leta 2024, kar pomeni približno tretjinski padec v treh letih. Deloma ga pojasnjuje upad proizvodnje na velikanskem polju Zohr. Država je leta 2022 izvozila 7 milijonov ton utekočinjenega zemeljskega plina, ohlajenega za prevoz s tankerji, leta 2025 pa uvozila rekordnih 9,01 milijona ton.

Terminal Damietta, predviden za ciprski plin, je znova začel delovati januarja 2024, a se je do maja spet ustavil, ker je Egipt plin potreboval doma. To napetost odraža tudi pogodba: po navedbah Al Manasse ima domače egiptovsko povpraševanje prednost, četrtletni pregled pa lahko plin preusmeri stran od evropskega izvoza. Če bo egiptovski primanjkljaj vztrajal, bodo evropski kupci morda četrtletje za četrtletjem čakali na plin, za katerega so že sklenili pogodbe.

Oxford Institute for Energy Studies je svojo analizo iz marca 2025 naslovil »Cyprus upstream to help stabilize Egypt gas balances«, ne pa »za oskrbo Evrope«. Najuglednejše energetsko raziskovalno telo, ki je obravnavalo ta dogovor, ga zato bere najprej kot ukrep za stabilizacijo egiptovske plinske bilance in šele nato kot nov vir evropske oskrbe.

Kaj še manjka

Evropska unija je leta 2024 porabila približno 332 milijard kubičnih metrov plina. Kronos bi pri polni zmogljivosti lahko dobavil ocenjenih 6 do 8 milijard kubičnih metrov na leto, manj kot 2,5 odstotka skupne porabe. Na trgu, kjer je delež ruskega plina iz plinovodov padel s približno 40 odstotkov leta 2021 na okoli 6 odstotkov leta 2025, vsak nov vir pomaga na robu. Koristen je, ne spreminja pa razmerja sil.

Tudi drugi plinski projekti v jugovzhodni Evropi ciljajo na podoben časovni okvir. Romunski Neptun Deep pričakuje prvi plin jeseni 2027 z zmogljivostjo 8 milijard kubičnih metrov na leto. Kronos pa je edini med njimi, katerega izvozna pot vodi skozi državo, ki bi lahko plin obdržala zase.

Dogovor tudi še ni dokončen. ENI še ni sprejel končne naložbene odločitve, torej formalne potrditve, da bo vložil denar. Podmorski plinovod do Egipta je treba še zgraditi, komercialni pogoji pa ostajajo zaupni. Kot je opozoril Politis, odkritje še ni razvojni načrt, razvojni načrt še ni naložbena odločitev, naložbena odločitev pa še ne pomeni črpanja.

Polje Afrodita, odkrito pred ciprsko obalo leta 2011, še vedno ne proizvaja in morda ne bo pred letom 2031. Kronos je na papirju napredoval hitreje. Ali bo hitrejši tudi v praksi, je odvisno od spremenljivke, ki je Ciper ne nadzoruje: vse večje egiptovske potrebe po lastnem plinu.