Osem držav Evropske unije ob 50-odstotni rasti cen energije omejujejo dolžniške zavore

Cene nafte so od februarja višje za 50 odstotkov. Osem vlad EU ima zavezujoče omejitve javne porabe. Fiskalna pravila, ki določajo evropske proračune, dopuščajo izjemo za obrambo, ne pa tudi za energijo. Kriza v Hormuški ožini je razkrila prav to vrzel: Evropa je pravila prilagodila eni vrsti izrednih razmer, nato pa jo je prizadel drug šok.

Vlade EU so od zaprtja Hormuške ožine konec februarja za energetsko pomoč namenile približno 11 mrd. evrov, medtem ko so med rusko plinsko krizo leta 2022 namenile več kot 700 mrd. evrov (Bruegel). Razlika ni le politična odločitev, temveč posledica pravne omejitve, vgrajene v fiskalno ureditev EU.

Obramba ima prožnost, energija ne

Lani je 17 držav EU aktiviralo nacionalno odstopno klavzulo (NEC), določbo v prenovljenem Paktu za stabilnost in rast, torej evropskem fiskalnem pravilniku, ki vladam omogoča preseganje omejitev primanjkljaja za obrambne izdatke, in sicer do 1,5 odstotka BDP na leto (Svet EU). Italijanska premierka Giorgia Meloni želi enako prožnost za energijo. V pismu predsednici Evropske komisije Ursuli von der Leyen z dne 17. maja je zaprosila za razširitev NEC na »izredne ukrepe, potrebne za soočenje z energetsko krizo« (Il Fatto Quotidiano, Open.online).

Bruselj je predlog zavrnil. Govorec Komisije Olof Gill je dejal, da odstopna klavzula »ni med možnostmi«, ki jih obravnavajo (Open.online). Nizozemski finančni minister je bil neposrednejši: »Odgovor na šoke ne more biti več dolga« (EUNews.it). Pravno NEC zajema le obrambno proračunsko kategorijo. Za razširitev na energijo bi bila potrebna nova uredba, v pogajanjih v Svetu pa ima t. i. varčna skupina držav, z Nemčijo, Nizozemsko in Avstrijo, dejanski veto.

Kdo lahko troši in kdo ne

Osem držav je v postopku v zvezi s čezmernim primanjkljajem, formalnem postopku EU za države, katerih primanjkljaj presega tri odstotke BDP. Francija, Italija, Belgija, Poljska, Romunija, Slovaška, Malta in Finska imajo zato zavezujoče zgornje meje izdatkov (Svet EU). Francoska omejitev za leto 2026 dopušča le 1,2-odstotno nominalno rast izdatkov, torej rast pred upoštevanjem inflacije, medtem ko ima država primanjkljaj blizu petih odstotkov BDP (Le Monde). Če je inflacija višja od 1,2 odstotka, taka omejitev pomeni realno zmanjševanje porabe.

Zato je evropski odziv razdrobljen. Francija uvaja 180 mio. evrov mesečno vredne popuste za gorivo, ki so dejansko usmerjeni: 50 evrov pavšalnega mesečnega plačila prejmejo vozniki z dohodkom pod 17.000 evrov na leto, če se na delo vozijo vsaj 15 kilometrov (Le Figaro, Info.fr). Nemčija je izbrala precej bolj grob ukrep: 17-centno znižanje davka na gorivo do junija, vredno 1,6 mrd. evrov, pri čemer spremljanje kaže, da je v prvih tednih do potrošnikov dejansko prišlo le približno 11 centov (Bundesregierung, Stern). Italijansko znižanje trošarin na gorivo stane približno 1 mrd. evrov mesečno, vendar se izteče 22. maja, podaljšanje pa ni potrjeno (Autoblog.it, Contropiano).

Španija, ki ni v postopku v zvezi s čezmernim primanjkljajem, predstavlja skoraj polovico vse energetske porabe EU za pomoč. Države pod fiskalnim nadzorom porabijo najmanj prav tam, kjer bi potrošniki lahko najbolj potrebovali razbremenitev.

Denar dobijo napačna gospodinjstva

Francoski ciljani popusti so izjema. Več kot 72 odstotkov energetskih podpornih ukrepov v EU je neusmerjenih: splošna znižanja DDV ali trošarin, ki koristijo vsem enako na porabljeni liter (Bruegel). Ker premožnejša gospodinjstva v absolutnem znesku vozijo več in porabijo več energije, takšni ukrepi več evrov prenesejo k ljudem, ki pomoč manj potrebujejo. OECD-jeva analiza krize iz leta 2022 je potrdila isti vzorec: skoraj 80 odstotkov podpore je doseglo vse potrošnike ne glede na dohodek.

Breme je skoncentrirano pri najnižjih dohodkih. Francoska gospodinjstva z najnižjimi prihodki za gorivo porabijo do 12,7 odstotka svojega proračuna (Transport & Environment). Po EU podeželska gospodinjstva brez alternative v javnem prevozu samo za energijo namenijo okoli sedem odstotkov izdatkov (JRC). Na Nizozemskem so cene dizla medletno višje za 58 odstotkov, Mednarodni denarni sklad pa je napoved rasti države znižal z 1,2 na 1,0 odstotka (IMF/Welingelichtekringen).

Guverner francoske centralne banke je omejitev povzel v petih besedah: »Denarja nimamo več« (Le Figaro). Evropa je fiskalno prožnost zgradila za vojaške grožnje, zdaj pa se sooča z energetskim šokom, za katerega v pravilih ni pripravila prostora. Ožina ostaja zaprta, pravila ostajajo toga, strošek pa nosijo gospodinjstva, ki imajo najmanj prostora, da ga prenesejo.