Eli Lilly krči tovarno v Alzeyju

Eli Lilly bo v Alzeyju v Nemčiji dokončal le "minimalni obseg" svoje 2,5 milijarde dolarjev vredne tovarne, kar pomeni prepolovitev projekta. Groba gradnja obrata je skoraj končana, 300 zaposlenih je podjetje že zaposlilo, načrtovana širitev na 1.000 delovnih mest pa je umaknjena. Le nekaj ur pozneje je Boehringer Ingelheim odpovedal 900 mio. evrov načrtovanih naložb v Nemčiji za obdobje 2027-2030. Obe družbi sta navedli isti razlog: novi berlinski zakon o prihrankih v zdravstvenem zavarovanju.

Berlinski fiskalni stisk

Zakon, imenovan GKV-Beitragssatzstabilisierungsgesetz oziroma zakon o stabilizaciji prispevne stopnje v obveznem zdravstvenem zavarovanju, odgovarja na resničen pritisk. Povprečna prispevna stopnja za zdravstveno zavarovanje je v Nemčiji leta 2026 dosegla rekordnih 17,5 odstotka bruto plače. Nemški svet ekonomskih svetovalcev ocenjuje, da bi lahko skupni socialni prispevki brez reform do leta 2040 narasli na 49,7 odstotka. Zakon naj bi do leta 2027 v zdravstvenem sistemu zagotovil 16,3 mrd. evrov prihrankov.

Za farmacevtske družbe je ključen mehanizem "dinamičnega popusta proizvajalca": obvezni popust na cene zdravil, ki se samodejno povečuje, ko rastejo izdatki zavarovalnic. Industrijska združenja se močno razhajajo pri oceni, kako visoko bi lahko segel. Vfa, glavni nemški farmacevtski lobi, do leta 2030 napoveduje približno 20 odstotkov kataloške cene, Pharma Deutschland, ki zastopa proizvajalce generikov in srednje velika farmacevtska podjetja, pa opozarja, da bi številka lahko dosegla 50 odstotkov. Podjetja pravijo, da dolgoročno načrtovanje otežuje predvsem vgrajeno stopnjevanje popusta, ne njegova današnja raven. Farmacija predstavlja približno 3,3 odstotka izdatkov zdravstvenega zavarovanja, nosila pa bi približno 12 odstotkov načrtovanih prihrankov.

Pariz ima pripravljeno čekovno knjižico

Boehringerjev zasuk proti Franciji ni osamljen primer. Družba je 1. junija na Macronovem naložbenem vrhu "Choose France" napovedala 500 mio. evrov naložb v štiri francoske proizvodne lokacije. Dva dni pozneje je sledila odpoved 900 mio. evrov naložb v Nemčiji. Skupna vrednost farmacevtskih naložb, napovedanih na Choose France, je znašala 600 mio. evrov, trikrat več kot leto prej.

Po EY-jevem barometru privlačnosti so se tuji naložbeni projekti v Nemčiji od leta 2019 zmanjšali za 44 odstotkov, v Franciji pa za 28 odstotkov. Vodja Boehringerja za Nemčijo je povedal neposredno: "Naslednja inovacija glede na sedanje razmere ne bo šla v Nemčijo."

84-odstotne marže in obvezni popusti

Eli Lilly je leta 2025 ustvaril 65,2 mrd. dolarjev prihodkov, kar je 45 odstotkov več kot leto prej, ob 84,3-odstotni bruto marži. To pomeni, da je po proizvodnih stroških ostalo 84 centov od vsakega dolarja prihodkov. Boehringer je poročal o 27,8 mrd. evrov prihodkov, kar je 7,3 odstotka več. Nemške cene patentiranih zdravil so že zdaj na 114 odstotkih evropskega povprečja. Pri takšnih maržah in ravneh cen se trditev, da so višji nemški popusti poslovno nevzdržni, težko ujema s finančnimi podatki.

Premikanje naložb razkriva meje bruseljskega vpliva. Evropska unija je maja 2026 dosegla začasni dogovor o aktu o kritičnih zdravilih, namenjenem vračanju farmacevtske proizvodnje v Evropo. Toda določanje cen v zdravstvu je po pogodbah EU nacionalna pristojnost: vsaka vlada sama določa cene zdravil, Bruselj pa tega ne more preglasiti. EU lahko ponudi spodbude za gradnjo tovarn na evropskih tleh. Ne more pa preprečiti, da posamezna država članica poslabša naložbeno računico.

Evropski delež v svetovni proizvodnji učinkovin, torej kemičnih spojin, zaradi katerih zdravilo deluje, je s 63 odstotkov leta 1981 padel na približno šest odstotkov danes. Predlagani sklad akta o kritičnih zdravilih v višini 5 mrd. evrov je za zdaj postavka v prihodnjem proračunu EU, ne že zagotovljen denar.

Berlin je ujet med dvema pritiskoma. Omejiti mora zdravstvene stroške, ki ob rekordnih prispevkih bremenijo zaposlene in delodajalce. Če pa bodo naložbe namesto v Alzey in Ingelheim tekle v Toulouse in Cork, se evropska farmacevtska suverenost ne bo krhala zaradi Pekinga, temveč od znotraj, zaradi fiskalnih kriz lastnih držav članic.