EPPO preiskuje bolgarske železniške pogodbe

Bolgarski minister za promet Georgi Peev je sporočil, da Evropsko javno tožilstvo (EPPO), torej organ EU za kazenski pregon goljufij, ki zadevajo evropska sredstva, preiskuje 17 železniških pogodb, sklenjenih med letoma 2019 in 2021. Po njegovih navedbah je bolgarsko državno podjetje za železniško infrastrukturo NKZHI prevzelo za približno 765 mio. evrov obveznosti, ne da bi imelo zagotovljeno financiranje (24 Chasa, Boulevard Bulgaria).

Za zdaj javno dokazano jedro primera ni kazniva goljufija, temveč precej bolj osnovna napaka upravljanja: državno podjetje je podpisalo pogodbe, za katere ni imelo pokritja. Ali so se pri tem izgubila evropska sredstva, je vprašanje, ki ga mora zdaj razčistiti kazenski postopek.

EPPO preiskave sam ni potrdil (Fakti). Trditev zato za zdaj temelji na Peevovih javnih izjavah in poročanju bolgarskih medijev. A minister je informacijo povedal sam, navedel število pogodb in napovedal polno sodelovanje ministrstva s tožilci. To bolj spominja na novo vlado, ki odpira bilanco predhodnikov, kot na uhajanje informacij iz tožilstva.

Če se kršitve potrdijo, bi lahko Bolgarijo doletele zahteve za vračilo ali zmanjšanje povezanih evropskih sredstev v vrednosti več kot 400 mio. evrov (BNR News, Fakti). Ni pa še jasno, kateri evropski program financiranja je izpostavljen. OLAF, upravni organ EU za boj proti goljufijam, ločeno preverja še dve pogodbi za dobavo železniškega voznega parka.

Evropski tožilec, ki deluje skozi nacionalna sodišča

EPPO ni evropska policija. Strateško vodenje prihaja iz Luksemburga, posamezni primeri pa tečejo v državah članicah prek evropskih delegiranih tožilcev, ki se opirajo na nacionalno policijo, domača sodišča in nacionalna dokazna pravila (EPPO, Uredba 2017/1939). V Bolgariji lahko evropska tožilska veriga prevzame primer, povezan z denarjem EU, vendar ga morajo v praksi izpeljati bolgarski preiskovalci in sodniki.

Ta hibridna ureditev je pri železniškem primeru pomembna. EPPO lahko vodi preiskavo in zmanjša možnost, da bi se zadeva doma politično zakopala. Ne more pa naknadno popraviti slabih evidenc javnega naročanja ali dokumentacije, ki je pri viru sploh ni bilo. Leta 2024 je urad obravnaval 6.547 prijav kaznivih dejanj in zaznal ocenjeno škodo v višini več kot 24,8 mrd. evrov, navaja njegovo letno poročilo. To so sumi, ne dokazane izgube. Razlika med sumom in dokazom pred sodiščem je prostor, v katerem številni primeri obstanejo, posebej kadar izvirna dokumentacija ni bila pripravljena za resen nadzor.

Primerjava z državami, ki pri EPPO ne sodelujejo, pokaže, zakaj članstvo v tem sistemu ni nepomembno. Države, ki so se mu pridružile, so izpostavljene neprijetnim preiskavam, vendar dobijo tožilski kanal, ki je deloma zunaj domačega političnega nadzora. Države, ki ostajajo zunaj, denimo Madžarska, sum goljufije prepuščajo samo nacionalnim tožilcem (sodelujoče države EPPO).

Kje se izvedba zalomi

Bolgarski železniški primer kaže ranljivost, ki presega eno državo: izvedbeno verigo pod političnimi odločitvami o financiranju. Javno naročanje, dovoljenja, preverjanje financiranja, dobava, revizijske sledi. Evropsko računsko sodišče je večkrat opozorilo na šibkosti sistemov, ki naj bi odkrivali in kaznovali goljufije z evropskim denarjem (ECA), EPPO pa je v preiskavah porabe sredstev že izvajal usklajene preiskovalne akcije v več državah članicah (Euronews). Romunija se hkrati sooča z opozorili, da lahko izgubi več milijard evrov iz sklada za okrevanje, če projekti ne bodo izpolnili rokov za evropska izplačila (Libertatea).

Projekt lahko prestane formalno nacionalno odobritev, medtem ko ostane nepreverjeno vprašanje, ki odloča, ali je bil denar porabljen smiselno. V bolgarskem primeru je bilo to vprašanje osnovno: ali je imela pogodba potrjeno financiranje? Po ministrovih lastnih navedbah ga ni imela.

17 pogodb, izvajalci, konkretni programi financiranja in domnevna kazniva dejanja za zdaj niso razkriti. Dokler EPPO ali sodišče ne potrdita obsega primera, je najtrdnejši sklep tisti, ki ga je izrekel Peev sam: bolgarski železniški sistem je prevzel več sto milijonov evrov obveznosti, za katere ni imel finančnega kritja. Kazenska preiskava bo pokazala, ali so s temi obveznostmi odtekla tudi evropska sredstva in ali bo kdo za to odgovarjal.