Skip to main content
EU_PUBLIC_AFFAIRS07 / 08 · zgodba dneva3 min · 566 besed · 141 virov

Estonija sestrelila dron, Romunija čakala

Napisala UIto brief AI · 19. maj 2026, 14:12
Kako je nastala

Advanced air defenses remain confined within the narrow corridors of peacetime law.

Kompozicija slike · tobrief
besedilo · 3 min branja

Nato se ob ruskih dronih na vzhodnem robu zavezništva ne sooča le z vojaškim, temveč tudi s pravnim in političnim problemom. 19. maja so Natovi lovci nad Estonijo sestrelili dron, kar je bilo prvo takšno prestrezanje v zgodovini države (Polsat News). Isto noč so ruski droni zadeli ukrajinsko pristanišče Izmail, neposredno čez Donavo nasproti Romunije. Romunija je dvignila dve letali F-16, napad spremljala na radarjih in izdala opozorila prebivalstvu (Hotnews). Ni streljala. Pet dni prej je v Latviji padla vlada, potem ko so strmoglavljeni droni na njenem ozemlju razkrili resne vrzeli v zračni obrambi (Le Monde). Ista grožnja, isto zavezništvo, pet različnih odzivov.

Brez skupnih pravil za mirnodobni zračni prostor

Nato nima enotnega mirnodobnega protokola za sestreljevanje dronov. Njegova tajna pravila delovanja veljajo le za sile, ki delujejo po Natovi nalogi, in prednost dajejo umirjanju razmer pred uporabo orožja. Nacionalne oborožene sile, ki delujejo na lastnem ozemlju, niso pod neposrednim Natovim poveljevanjem, zato mora vsaka država sama sprejeti zakonodajo, ki dovoljuje sestrelitev. Večina tega še ni storila.

Romunija kaže, kako se ta vrzel vidi v praksi. Bukarešta je zakonodajo o sestreljevanju sprejela leta 2025, 15. maja pa pilotom dovolila odpiranje ognja na ruska letala, ki bi vstopila v romunski zračni prostor. Štiri dni pozneje sta letali F-16 vzleteli in se vrnili brez izstrelka. Od leta 2022 je romunski zračni prostor kršilo najmanj 66 ruskih dronov. Sestrelili niso nobenega. Na vrhu B9, bukareške deveterice vzhodnih članic Nata, ki usklajujejo varnostno politiko, so 13. maja zaveznice Romunijo vprašale, zakaj; odgovora niso dobile.

Generalni sekretar Nata Mark Rutte je na istem vrhu opozoril tudi na stroškovno nesorazmerje: »Ne moremo še naprej uničevati dronov, ki stanejo 20.000 dolarjev, z raketami, vrednimi tri ali štiri milijone dolarjev«. Operacija Eastern Sentry, ki se je začela septembra 2025 po vstopu dronov v poljski zračni prostor, zagotavlja povezano spremljanje, ne pa tudi skupnega pooblastila za uporabo sile.

Pet držav, pet izračunov

Na Slovaškem je predsednik Peter Pellegrini zahteval nujno zakonodajo, ki bi vojski omogočila prestrezanje dronov v miru, in pozval k uvedbi pravnega »stanja ogroženosti« med mirom in vojno. Premier Robert Fico ni hotel sklicati varnostnega sveta, ker naj to ne bi bilo potrebno. Iz Moskve se je vrnil dva dni pred tem, ko so droni zadeli cilje nekaj deset kilometrov od slovaških vasi.

Madžarska je obrambo pred droni obravnavala kot diplomatsko valuto. Vlada Pétra Magyarja je napade v bližini Zakarpatja pretvorila v vzvod za 11-točkovno zahtevo glede pravic madžarske manjšine v Ukrajini in obrambno sodelovanje pogojevala z ravnanjem Kijeva do tamkajšnjih Madžarov, po poročanju Euronews.

Bolgarija je podpisala skupno izjavo B9, vendar je na vrh poslala le svojega veleposlanika pri Natu, kar je bila najnižja raven zastopanosti med devetimi članicami. Nekaj dni pozneje Sofija ni podprla posebnega sodišča za rusko agresijo proti Ukrajini; pri vzdržanosti so se ji pridružile le Madžarska, Slovaška in Malta (BNR).

Poljska gradi lastno zmogljivost. Njen utrjevalni program Shield East pokriva 260 kilometrov vzhodne meje z integriranimi sistemi za boj proti dronom (poljsko ministrstvo za obrambo), namesto da bi Varšava čakala na Natov dogovor o skupnih pravilih.

Česa vrh B9 ni prinesel

Skupna izjava z vrha je Rusijo označila za »najpomembnejšo, dolgoročno in neposredno grožnjo« ter napovedala prizadevanje, da bi države do leta 2035 za obrambo namenjale 5 odstotkov BDP (NATO). Ni pa prinesla zavezujočih ciljev za zmogljivosti proti dronom in ne skupnih pravil za uporabo sile.

Dokler teh pravil ni, lahko Rusija enak preizkus ponavlja. V Latviji je padla vlada. Na Slovaškem se je vrh države razšel glede odziva. Romunija kršitve prenaša brez strela. Madžarska z njimi trguje. Bolgarija ostaja zadržana. Poljska utrjuje mejo. Ruska kampanja z droni je zasnovana tako, da proizvaja prav takšno razdrobljenost, in za zdaj ji to uspeva.

How was this article?

Help us get better

Details about this article
Model:
claude-opus-4-6
Generated:
5/19/2026, 2:35:43 PM
Pipeline run:
eu_pipeline_20260519_121239
Watermark:
SynthID (Google's invisible watermark)
Human review:
None before publication
Learn more about our methodology