EU draži poceni spletne pošiljke

Evropska unija je 1. julija odpravila pravilo, po katerem so lahko spletni paketi v vrednosti do 150 evrov vstopali na njen trg brez carine. Namesto tega uvaja dajatev v višini približno 3 evre na kategorijo izdelka v posamezni pošiljki (Evropska komisija, Corriere della Sera). Ukrep je usmerjen predvsem v platforme Shein, Temu in AliExpress. Njegovo pravo vprašanje je, ali je izjemno poceni spletno nakupovanje res posledica učinkovitosti ali pa nizka cena temelji na stroških, ki jih doslej ni bilo na računu.

Francija je šla nekaj dni prej še dlje. Parlament je sprejel zakon, ki ultra hitri modi dodaja okoljsko dajatev; ta se bo do leta 2030 lahko povzpela do 20 evrov na kos, vendar ne bo smela preseči polovice cene brez davka (Fibre2Fashion, Le Dauphine). Pariz skuša v ceno vključiti stroške, ki jih potrošnik pri nakupu ne vidi: zbiranje odpadkov, onesnaževanje in oblačila, ki po nekaj tednih končajo v smeteh. Oba ukrepa delujeta v isti smeri, skrite stroške potiskata nazaj v ceno, vendar po različnih poteh.

Dajatev bolj prizadene mešane košarice

Evropski znesek treh evrov ni pavšal na paket. Obračuna se po kategoriji izdelka: pošiljka z majico in sončnimi očali sproži dve dajatvi, pet enakih majic pa lahko šteje kot ena kategorija (Dziennik, MacGeneration). Zato učinek ni enakomeren. Dajatev v višini treh evrov lahko izbriše privlačnost ovitka za telefon, ki stane dva evra, pri košarici za 40 evrov pa je skoraj neopazna.

Formalno morajo dajatev plačati platforme in prodajalci. V praksi se že preliva v končne cene in stroške dostave (Euronews, BR). Pri davkih in dajatvah pravni zavezanec pogosto ni isti kot tisti, ki na koncu nosi strošek. Če Temu ceno izdelka zviša za tri evre, plača potrošnik, ne glede na to, kaj piše na carinskem obrazcu.

Francoski ukrep cilja poslovni model: tisoče novih izdelkov na dan, kratka življenjska doba oblačil in skoraj nobena spodbuda za popravilo. Dajatev se obračuna na vsak kos, prodan v Franciji (Innovation Forum). Francoski in italijanski mediji so opozorili tudi na politično izbiro v zasnovi ukrepa: merila naj bi bila oblikovana tako, da zadenejo Shein in Temu, medtem ko evropske znamke hitre mode, denimo Zara, večinoma ostanejo zunaj dosega (Politique France).

Skoraj šest milijard paketov, večina brez pregleda

Obseg pojasni, zakaj tema presega modo. Leta 2025 je v EU brez carine vstopilo približno 5,9 milijarde izdelkov nizke vrednosti, velika večina iz Kitajske (Journal du Geek, Evropska komisija). Pri preverjenih izdelkih v občutljivih kategorijah jih več kot 60 odstotkov ni izpolnjevalo evropskih varnostnih standardov (Fibre2Fashion). Belgija in Nizozemska, glavni vstopni točki za pakete platform, nosita nesorazmeren del administrativnega in logističnega bremena (Info.fr).

Širši odgovor EU je prenos odgovornosti na platforme. V okviru carinske reforme bi spletne tržnice obravnavali kot uvoznika, zato bi carinski organi podatke o skladnosti in plačila lahko zahtevali od platforme, namesto da bi lovili milijone posameznih prodajalcev (Evropska komisija).

Kdo pridobi, kdo izgubi

Evropski trgovci in proizvajalci tekstila lahko od ukrepa pridobijo. Dajatev zmanjšuje cenovno prednost neposrednega uvoza, ki je doslej obšel del stroškov skladnosti, ki jih evropski prodajalci že plačujejo. Nemško trgovinsko združenje podpira približevanje enakim pogojem, vendar opozarja, da dajatve ne morejo nadomestiti nadzora nad nevarnimi ali napačno označenimi izdelki (Zeit).

Največji relativni strošek bodo nosili potrošniki, ki kupujejo najcenejše izdelke. Poljski mediji so to povzeli neposredno: trije evri dodatka pri izdelku za nekaj evrov pomenijo strm dvig cene, ljudje, ki kupujejo v tem cenovnem razredu, pa praviloma niso premožni (Forsal). V Italiji sta potrošniška organizacija Codacons in evropski poslanec Pasquale Tridico dajatev označila za regresivno, ker revnejše kupce prizadene močneje glede na njihov izdatek (Giustizia News24). Španski ekonomist Santiago Niño Becerra je izrazil ostrejši dvom: dajatev lahko poveča prihodke, ne bo pa nujno spremenila nakupnih navad, če bo osnovna cenovna razlika ostala velika (Moncloa.com).

Ukrep je mogoče utemeljiti s konkurenco in varnostjo izdelkov. Hkrati gre za pavšalno dajatev, ki najmočneje pritisne na najmanjše košarice. Brez učinkovitega nadzora nad skoraj šestimi milijardami pošiljk na leto Evropa ni spremenila modela. Predvsem je podražila najcenejši nakup na blagajni.