Misija EU pušča vrzel na libanonski meji

Vlade držav EU so 12. oktobra sklenile ustanoviti misijo za svetovanje in usposabljanje libanonske vojske in policije z začetnim triletnim mandatom, poroča Svet EU. Misija bo libanonskim silam pomagala pri varovanju lastne meje, vendar je sama ne bo nadzirala. Mirovne sile ZN, ki to počnejo, morajo običajno delovanje končati 31. decembra 2026 (UNIFIL).

Kaj bodo počeli svetovalci

Libanon je zaprosil za misijo. Vojaški svetovalci bodo z libanonskimi oboroženimi silami sodelovali pri nadzoru kopenske meje, pomorski varnosti, izvidništvu in preprečevanju tihotapljenja, civilna ekipa pa bo svetovala policiji (Svet EU). Predsednik Joseph Aoun je odločitev pozdravil in vojsko ter policijo označil za legitimni sredstvi za uveljavljanje državne oblasti (MTV Lebanon).

Ustanovitev misije še ne pomeni, da bo osebje že napoteno v Bejrut. Načrtovanje se nadaljuje, za začetek delovanja pa morajo vlade sprejeti še posebno odločitev (Svet EU). Vsaka vlada se sama odloči, ali bo poslala osebje. Evropska služba za zunanje delovanje pojasnjuje, da so razpisana civilna delovna mesta odvisna od političnih odločitev in odobritve proračuna (ESZD). Ime poveljnika, proračun in seznam držav, ki bodo poslale osebje, še niso javno objavljeni.

Naloge patrulj, ki jih svetovalci ne bodo prevzeli

UNIFIL, mirovna misija ZN, patruljira na območju med modro črto, ki jo ZN označujejo kot črto izraelskega umika, in reko Litani. Poroča o kršitvah in ohranja komunikacijsko povezavo med libanonskimi in izraelskimi silami (UNIFIL). Dokument EU svetovalcem ne nalaga patruljiranja, spremljanja premirja ali vloge v tamponskem območju (Svet EU). Visoka predstavnica EU za zunanje zadeve in varnostno politiko Kaja Kallas je v Bejrutu povedala, da misija ne bo nadomestila UNIFIL (ESZD).

Libanonska vojska, ki naj bi prevzela to nalogo, že deluje pod velikimi obremenitvami. Februarja 2026 je imela južno od Litani več kot 9.000 vojakov (poročilo ZN). Agencija EU za azil ocenjuje, da libanonskim varnostnim silam kronično primanjkuje sredstev in da uporabljajo zastarelo opremo (EUAA).

EU že financira del te opreme. Evropski mirovni instrument, izvenproračunski sklad EU za vojaško pomoč, je libanonski vojski od leta 2022 namenil 182 milijonov evrov (Svet EU). Svetovalci lahko to pomoč dopolnijo z znanjem in veščinami. Ne morejo pa financirati plač, usposabljanje pa zahteva čas, ki ga časovni načrt ZN ne dopušča.

Kdo lahko še zapolni vrzel

O preostalih odločitvah odločajo tri skupine, vsaka v okviru svojih pristojnosti. Varnostni svet ZN odloča, ali bo po UNIFIL na območje napotena druga sila ZN. Generalni sekretar je predlagal tri možnosti: približno 5.525, 3.370 ali 1.980 pripadnikov uniformiranih sil (ZN). Washington, ki ima v Varnostnem svetu pravico veta, je nakazal, da bi preprečil podaljšanje mandata brez jasno določenega končnega roka (Security Council Report).

Francija in Italija iščeta drugo pot, zunaj ZN in EU. V skupni izjavi junija 2026 sta napovedali, da bosta preučili možnost vodenja lastne mednarodne koalicije po koncu delovanja UNIFIL (Elizejska palača). Za zdaj je to le zamisel, ki jo še proučujejo. Potrebovala bi ločeni odločitvi v Parizu in Rimu, sodelovanje drugih držav ter predvidoma tudi soglasje Libanona.

Tretja skupina so vlade držav EU. O začetku misije še niso glasovale in nobena ni dolžna zagotoviti osebja.

Odločitev EU se osredotoča na dolgoročni cilj: okrepiti libanonsko vojsko in policijo, da bi lahko sčasoma sami prevzeli varovanje juga Libanona. Kratkoročno pa vrzel ostaja. Običajno delovanje UNIFIL se konča 31. decembra, zato bi lahko od 1. januarja na meji med Izraelom in Libanonom zmanjkalo osebja, ki beleži incidente in vzdržuje stik med vojskama (UNIFIL). Noben ukrep, ki ga je EU sprejela 12. oktobra, te naloge ne prevzema (Svet EU). Ali jo bo kdo, je odvisno od Varnostnega sveta, kjer lahko Washington prepreči ustanovitev naslednje misije ZN, in od tega, ali bodo Francija, Italija ali druge prestolnice zamisel o koaliciji spremenile v dejansko napotitev vojakov.