EU potrdi deportacijske centre brez gostiteljev

Nobena tretja država za zdaj ni privolila, da bi na svojem ozemlju gostila center za vračanje migrantov za Evropsko unijo. To je osrednja ovira nove uredbe o vračanju, ki jo je Evropski parlament potrdil 17. junija in državam članicam prvič daje pravno podlago za vzpostavitev objektov za odstranjevanje ljudi zunaj ozemlja EU (European Parliament, DW).

Devetnajst voditeljev držav EU je Evropsko komisijo pozvalo, naj centre hitro podpre, tudi z evropskim denarjem (Statsministeriet). Avstrija, Danska, Grčija in Nizozemska naj bi že preverjale možne lokacije. Svet EU, v katerem vlade držav članic soodločajo o zakonodaji, mora uredbo še formalno potrditi. Dejanski vzvod pa ima država, ki bi priprte ljudi sprejela na svoje ozemlje. Te za zdaj ni.

Zakaj večina odločb o vračanju ostane na papirju

Zagovorniki uredbe opozarjajo na resnično šibko točko evropske migracijske politike. Po besedah parlamentarnega poročevalca Malika Azmanija se le približno 28 odstotkov odločb EU o vračanju konča z dejanskim odhodom osebe iz Unije (EP interview). Nova pravila uvajajo evropsko odločbo o vračanju, ki bi veljala v vseh državah članicah, in omogočajo premestitev ljudi v centre za pridržanje zunaj meja EU.

Glavni razlogi za neuspešna vračanja pa niso povezani predvsem s tem, kje je nekdo pridržan. Države izvora ne izdajajo potnih dokumentov. Konzulati postopke zavlačujejo. Sodišča posegajo v posamezne primere. Analiza College of Europe je kot ključno oviro opredelila prav sodelovanje držav izvora in njihovo pripravljenost, da sprejmejo svoje državljane (College of Europe). Parlament lahko vzpostavi pravni instrument. Ne more pa prisiliti tretje države, naj sprejme center, niti države izvora, naj ljudi vzame nazaj.

Italija je poskusila. Vrnjenih je bilo pet ljudi.

Italija je edina vlada, ki je preizkusila model, podoben temu, kar zdaj predvideva EU. Dva objekta v Albaniji, eden za identifikacijo v Shëngjinu in drugi za pridržanje v Gjadëru, delujeta po italijanskem pravu. Potem ko so sodišča konec leta 2024 zavrnila prve primere pridržanja, je Rim težišče premaknil z obravnave prošenj za azil zunaj države na pridržanje ljudi, ki jim je že bila izdana odločba o odhodu (EFE).

Rezultati so skromni. Internazionale je na podlagi dokumentov, ki jih je pridobila Altreconomia, poročal o petih migrantih, neposredno vrnjenih iz Albanije v Egipt. Drugi ljudje, premeščeni v Albanijo, so se nazadnje znašli nazaj v Italiji. Ista preiskava je v prvih dneh delovanja centra v Gjadëru naštela 54 dogodkov, ki so zahtevali nujno posredovanje (Internazionale).

Pravni preizkus je ločen in še ni končan. Po pregledu ECRE/ELENA je albanski model pred Sodiščem Evropske unije v združenih zadevah C-706/25 in C-707/25, kjer se presoja, ali sta objekta skladna s pravom EU na področju azila (ECRE/ELENA). Giorgia Meloni trdi, da glasovanje v Parlamentu potrjuje njen pristop (La Nación). Sodišča o tem še niso odločila.

Spor o financiranju in vprašanje pravic

Grški premier Kiriakos Micotakis je navedel najkonkretnejši časovni okvir: dogovori do konca leta 2026, centri pa od leta 2027 (Le Monde). Nemčija se je pridružila delovni skupini za iskanje lokacij, vendar pisma 19 voditeljev ni podpisala (EUobserver).

Francija in Španija uredbe ne moreta blokirati pri odločanju s kvalificirano večino, kjer je potrebna okrepljena večina držav in prebivalstva, zato posamezna članica nima veta. Emmanuel Macron pa je napovedal, da bo Francija nasprotovala financiranju centrov iz proračuna EU, Pedro Sánchez pa jih je označil za neučinkovite in škodljive za odnose s tranzitnimi državami, od katerih je Evropa odvisna (Euronews, El País). Zakona ne moreta ustaviti. Lahko pa otežita njegovo financiranje in politično obrambo.

Uredba odpravlja tudi eno varovalko: pritožbe zoper odstranitev ne bi več samodejno zadržale vračanja, temveč bi sodniki o tem odločali od primera do primera (European Parliament, Politis). Visoki komisar Združenih narodov za človekove pravice je opozoril, da vlade odgovornosti ne morejo prenesti drugam, če je nekdo nezakonito pridržan ali nima učinkovite pritožbe (European Times). Amnesty International opozarja na tveganje, da bi bili ljudje pridržani v državah, s katerimi nimajo povezav in kjer nimajo dostopa do odvetnikov (Amnesty).

Parlament je okvir potrdil. Svet EU ga mora še sprejeti. Država gostiteljica mora še privoliti. Sodišči v Luxembourgu in Strasbourgu morata še odgovoriti, ali evropsko varstvo pravic ljudi spremlja tudi zunaj meja Unije. Politični zagon obstaja. Praktičnih odgovorov še ni.