EU oborožuje vzhod z €150 milijardami

Ali lahko 150 milijard evrov posojilnih linij z jamstvom EU na evropsko vzhodno mejo pripelje sisteme zračne obrambe in oklepna vozila še pred naslednjo krizo? Evropska komisija se zdaj za financiranje nakupov orožja zadolžuje na finančnih trgih, kar je za EU nov korak. Instrument SAFE (Security Action for Europe) je Svet EU, v katerem vlade držav članic sprejemajo zakonodajo, sprejel maja 2025 (Council, Commission). Ključno vprašanje je, ali hitrejši denar pomeni tudi hitrejše dobave.

SAFE ni evropski obrambni proračun. Komisija denar zbere na trgih, države si ga izposodijo, države ga tudi odplačajo. Finančna logika je podobna shemi SURE iz časa pandemije, ko je EU z lastnim jamstvom državam posojala denar za ohranjanje delovnih mest. Področje se je premaknilo s trga dela na obrambo, konstrukcija pa ostaja enaka.

Novost SAFE je pravilo pri nakupih: najmanj 65 odstotkov vrednosti komponent mora izvirati iz EU, Evropskega gospodarskega prostora ali Ukrajine, največ 35 odstotkov pa lahko odpade na neevropsko vsebino (Council). Pravilo povpraševanje usmerja v evropske tovarne, namesto da bi EU financirala predvsem gotove ameriške sisteme.

Hitrost je imela institucionalno ceno. SAFE so sprejeli na podlagi 122. člena Pogodbe o delovanju EU, krizne določbe, ki Svetu omogoča samostojno ukrepanje. Evropski parlament pri običajni zakonodaji skupaj z vladami dopolnjuje in potrjuje predpise. Tokrat so poslance obšli pri odločitvah o zadolževanju, ki bodo pomenile odplačila še za prihodnje generacije.

Poljska in Romunija: dva preizkusa, ista vrzel

Poljska je posojilni sporazum SAFE podpisala maja 2026; cilja na približno 43,7 milijarde evrov posojil in okoli 6,5 milijarde evrov predhodnega financiranja (Bankier, Breaking Defense). Za državo na vzhodnem krilu, ki pospešeno obnavlja vojsko, so to veliki zneski. Toda Poljska še naprej kupuje tudi ameriško opremo. Ameriška agencija Defence Security Cooperation Agency je kongres obvestila o prodaji 32 lovcev F-35 in 96 helikopterjev Apache Varšavi (DSCA, DSCA). SAFE financira del evropske opreme, ne izriva pa ameriške vloge v poljski obrambni strukturi. Varšava politično dobi oboje: veliko porabo z evropskim jamstvom in neprekinjeno ameriško zavezništvo.

Romunija pokaže problem še ostreje. Bukarešta ima enako izpostavljenost na vzhodnem krilu, vendar manj fiskalnega prostora. Ob napovedani ameriški prodaji 54 tankov M1A2 Abrams v ocenjeni vrednosti 2,53 milijarde dolarjev (DSCA) lahko država hkrati kupuje tudi evropsko opremo, primerno za SAFE. Če bo Bukarešta posojila uporabila predvsem za nakup dokončanih sistemov pri velikih zahodnoevropskih proizvajalcih, bo financiranje okrepilo francosko ali nemško industrijo, Romuniji pa povečalo javni dolg, ne da bi ji nujno zgradilo domačo industrijsko zmogljivost.

Kdo pobere naročila

Neravnotežje je razpoka, ki jo voditelji EU raje zameglijo. Nemčija je oblikovala lasten velik posebni sklad za Bundeswehr in že zdaj porablja več od Natovega cilja dveh odstotkov BDP. Berlin SAFE ne potrebuje zaradi financiranja; koristi pa mu, ko naročila drugih držav, podprta s SAFE, pristanejo v nemških tovarnah.

Francija SAFE razume kot orodje za ustvarjanje industrijskega povpraševanja. Ciper je postal šesta država članica, ki je formalizirala posojilo SAFE, vredno 1,18 milijarde evrov; po poročanju virov naj bi pogovori zajemali francoska oklepna vozila Griffon in Serval (CNA, Cyprus Mail). Za Pariz se jezik evropske solidarnosti prevaja v naročila za francoska obrambna podjetja.

Vzorec je jasen: izpostavljene vzhodne in južne države se zadolžujejo pod evropsko oznako, osrednje industrijske države pa pobirajo naročila. Če manjše posojilojemalke ne izpogajajo deleža dela, pogodb za vzdrževanje in lokalne proizvodnje, SAFE tvega, da bo dolg porazdelil proti vzhodu, dobičke pa proti zahodu.

Manjkajoča preglednica

Draghijevo poročilo o konkurenčnosti je opozorilo, da evropski obrambnoindustrijski problem niso zgolj razpoložljiva sredstva, temveč obseg in usklajevanje (European Commission). SAFE odpravlja eno ozko grlo, druga pa pušča odprta: razdrobljeno povpraševanje, dolge proizvodne roke in omejeno sposobnost hitrega povečanja proizvodnje. Po enem štetju je Komisija do aprila 2026 predložila sporazume za 18 držav (MilMag). Neobjavljeni pa ostajajo podatki, ki bi omogočili nadzor: končni seznami projektov, dobavni roki, zaveze glede proizvodnih terminov in razčlenitev izvora komponent.

EU je vzpostavila pravi sistem obrambnih posojil. Ali bo ta ustvaril uporabne vojaške zmogljivosti, preden evropska odvisnost od ameriških vojaških kapacitet postane nevzdržna, ali pa bo predvsem proizvajal posojilne pakete in industrijske koristi za države, ki so bile že prej močne, je vprašanje, na katero kreditna linija sama ne more odgovoriti.