Primanjkljaj EU s Kitajsko dosegel 360 milijard evrov

Evropska komisija je 29. maja trgovinske in naložbene odnose med EU in Kitajsko označila za »nevzdržne«, kar je doslej najostrejša formulacija Bruslja do Pekinga. Izjava sledi letu, v katerem se je trgovinski primanjkljaj EU s Kitajsko povečal za 18 odstotkov, na 359,8 milijarde evrov (Eurostat, Courthouse News). Izvoz na Kitajsko se je zmanjšal, uvoz pa povečal. Komisija opozarja, da bi kitajske presežne industrijske zmogljivosti lahko ogrozile 29 milijonov delovnih mest v Evropi (Le Monde).

Za zdaj gre predvsem za politično opredelitev, ne za zakonodajni obrat. Zavezujočih ukrepov ni bilo. Hkrati se je evropska odvisnost od Kitajske od razglasitve politike »zmanjševanja tveganj« pred tremi leti še povečala.

Odvisnost, ki se je poglobila

Študija fundacije Friedrich Naumann, objavljena v istem tednu, je pokazala razsežnost neuspeha. Nemška odvisnost od kitajskega uvoza se je med letoma 2023 in 2025 povečala v vseh ključnih kategorijah: pri litijevih baterijah z 49,7 na 66,5 odstotka, pri antibiotikih s 65,3 na 72,9 odstotka, pri sončnih panelih z 89 na 92,6 odstotka (n-tv). Obseg uvoza redkih zemelj se je potrojil.

Vzorec ni omejen na Nemčijo. Italijanski uvoz iz Kitajske se je med letoma 2019 in 2025 povečal za 91 odstotkov, največ med velikimi gospodarstvi EU (Corriere della Sera). Na ravni EU iz Kitajske prihaja 98 odstotkov uvoženih sončnih panelov, približno 70 odstotkov dobavnih verig za baterije in čiste tehnologije pa poteka prek kitajskih proizvajalcev (Bruegel, EU JRC). Evropa želi zmanjšati odvisnost od dobavitelja, ki ga potrebuje bolj kot prej.

Francija pritiska, Nemčija zavira

Pet držav, Francija, Italija, Španija, Nizozemska in Litva, je 25. maja predložilo skupni dokument z zahtevo po hitrejši trgovinski zaščiti (Corriere della Sera). Evropski komisar za trgovino Stéphane Séjourné je nato predstavil načrt s tremi stebri: omejitev deleža posamezne države v dobavni verigi na 60 odstotkov, zamenjavo počasnih preiskav po posameznih izdelkih z zaščitnimi ukrepi po sektorjih ter strožja pravila za tuje subvencije (Le Monde).

Nemčija dokumenta ni podpisala. Berlin trgovinske zaščite ne zavrača, vendar zagovarja natančno usmerjene ukrepe, skladne s pravili Svetovne trgovinske organizacije, ne pa širokih omejitev dobavnih verig, ki bi lahko sprožile kitajske povračilne ukrepe (Handelsblatt). Ministrica za gospodarstvo Katherina Reiche je v istem tednu odpotovala v Peking s 40-člansko poslovno delegacijo ter iskala »vzajemnost« in zanesljiv dostop do redkih zemelj. Vrnila se je brez dogovorov (Deutschlandfunk).

Nemška previdnost odraža njeno izpostavljenost. Dvostranska trgovina s Kitajsko je leta 2025 dosegla 250 milijard evrov, čeprav se je nemški izvoz avtomobilov od leta 2022 prepolovil (Euronews, Krone). Protislovja presegajo Berlin. Italija je podpisala ostrejši dokument, hkrati pa pozdravlja kitajskega proizvajalca avtomobilov Dongfeng kot soupravljavca Stellantisove tovarne v Cassinu (Il Fatto Quotidiano). Madžarska, ki je prejela 44 odstotkov kitajskih neposrednih tujih naložb v EU, se sooča z neposrednim trkom med svojo strategijo tovarniških naložb in predlaganimi omejitvami dobavnih verig, ki bi lahko spodkopale tovarne BYD in CATL, ki nastajajo v državi (Portfolio).

Retorika prehiteva izvrševanje

Séjournéjevi trije stebri še nimajo zakonodajnega besedila. Predlagani »instrument proti presežnim zmogljivostim«, ki bi EU omogočil preventivno blokiranje uvoza po cenah pod proizvodnimi stroški, ostaja v posvetovanju; formalni predlog se pričakuje najprej v tretjem četrtletju 2026 (Atlantic Council). Posodobljena uredba o preverjanju neposrednih tujih naložb, torej državnem pregledu tujih prevzemov v občutljivih sektorjih, je politični dogovor dosegla decembra 2025, uporabljati pa se bo začela šele konec leta 2027 (Consilium).

Ena konkretna sprememba prihaja prej: 1. julija bo odpravljena oprostitev carine za pošiljke do 150 evrov (European Commission). Trenutno v EU brez carine vstopajo milijoni majhnih pošiljk s kitajskih platform, kot sta Temu in Shein, kar pritiska na domače trgovce. Carinjenje vsake pošiljke neposredno posega v marže tega poslovnega modela.

Kitajska ne čaka na evropsko odločitev. Peking je že uvedel 42,7-odstotne carine na mlečne izdelke iz EU (Euronews), zavlačeval certifikacije Airbusovih letal, omejil izvoz redkih zemelj in sankcioniral sedem evropskih obrambnih podjetij (Radio Free Europe).

Evropski svet bo 18. junija določal smer. Osrednje protislovje je merljivo: Evropa za doseganje svojih podnebnih ciljev potrebuje kitajske sončne panele, baterije in redke zemlje. Zaščita domače industrije upočasnjuje razogljičenje, nenadzorovan uvoz pa razgrajuje industrijsko osnovo, ki bi bila potrebna za dolgoročno samozadostnost (CER). Tri leta po začetku zmanjševanja tveganj je odvisnost večja. Evropske vlade morajo zdaj izbrati, katero ceno so pripravljene plačati: počasnejši zeleni prehod ali nadaljnje izginjanje lastne industrijske podlage.