EU dovoljuje pridržanje migrantov v tujini

Evropski parlament in Svet, v katerem vlade držav članic usklajujejo zakonodajo EU, sta 1. junija dosegla dogovor, ki državam članicam prvič omogoča pridržanje zavrnjenih prosilcev za azil v državah zunaj Unije. Nova uredba o vračanju vzpostavlja okvir za tako imenovana vozlišča za vračanje, torej centre za pridržanje na tujem ozemlju za ljudi, za katere veljajo dokončne odločbe o odstranitvi. S tem se zapira še zadnji večji del prenove migracijske zakonodaje EU, preden 12. junija začne veljati širši pakt o azilu in migracijah (European Parliament, Council).

Uredba državam dovoljuje tudi hišne preiskave pri iskanju migrantov brez urejenega statusa, odpravlja samodejni suspenz deportacije med pritožbenim postopkom in omogoča časovno neomejeno pridržanje oseb, ki jih oblasti ocenijo kot varnostno grožnjo (EFE). Dogovor je podprla večina, ki sega od desnosredinske Evropske ljudske stranke do skrajno desnih Patriotov za Evropo. Socialdemokrati, Zeleni in levica so glasovali proti. Med vladami je dogovoru nasprotovala samo Španija (El Español, Euronews).

Okvir brez lokacije

Vsaka država članica bo lahko sklenila dvostranski dogovor z vlado države zunaj EU, ki bi gostila center za pridržanje. Listina EU o temeljnih pravicah, evropski katalog temeljnih pravic, bi v teh centrih še vedno veljala, saj bi države članice ostale pravno odgovorne za vse ljudi, ki jih tja premestijo (European Parliament). Mladoletniki brez spremstva so izključeni. Družine z otroki niso.

Nobena tretja država takšnega dogovora še ni podpisala. Pet vlad, nemška, nizozemska, avstrijska, danska in grška, išče morebitne partnerice v Afriki in Srednji Aziji. Najdlje je šel nemški notranji minister Alexander Dobrindt, ki je dejal, da njegova vlada pričakuje sklenitev dvostranskih sporazumov do konca leta in da je pripravljena državam gostiteljicam ponuditi finančno pomoč ali vizumske koncesije. Nizozemski inštitut Clingendael opozarja, da bo pripravljenih držav malo, tiste, ki bi privolile, pa bi lahko zahtevale »znatno nadomestilo« (Brussels Signal).

Edini delujoči model sta italijanska centra v Albaniji. Razkorak med politično ambicijo in učinkom je velik: 527 premeščenih ljudi ob letnem cilju 36.000. Italijanska sodišča so blokirala več kot polovico pridržanj. ActionAid ocenjuje, da ureditev stane 153.000 evrov na posteljo. Albanija je že nakazala, da dogovora po letu 2030 ne bo podaljšala.

Ozko grlo, ki ga uredba ne doseže

Evropski sistem vračanja ne deluje predvsem zaradi diplomatskih zastojev: države izvora pogosto nočejo izdati potnih dokumentov, brez katerih deportacije ni mogoče izvesti. Francija je leta 2025 izdala približno 138.000 odločb o odstranitvi, izvršila pa jih je okoli 10,5 odstotka. Večmesečna alžirska zamrznitev izdajanja potnih dokumentov je sistem blokirala tako, da zakonodajna vrzel ni bila odločilna (Le Monde). Nemčija je v prvem četrtletju 2026 deportirala 4.807 ljudi, več kot 20 odstotkov manj kot v istem obdobju lani, čeprav ima več kot 237.000 ljudi veljavne odločbe o odstranitvi. Španija je leta 2025 izvršila le 6,3 odstotka odločb o odstranitvi.

Vozlišče za vračanje te računice ne spremeni. Osebe, pridržane v Ugandi ali Uzbekistanu, ni mogoče vrniti domov brez potnega lista države izvora. Francoski diplomatski viri so za Le Figaro dejali, da ne vidijo, »kako bi to delovalo« (Le Figaro).

Vloga sodišč

Dve oslabljeni varovalki bosta skoraj gotovo predmet sodnih izzivov. Pritožbe zoper deportacijo ne bodo več samodejno zadržale odstranitve; sodišča bodo morala o posegu odločati od primera do primera (Euronews). Pogajalci Parlamenta in Sveta so iz besedila umaknili neodvisni nadzorni mehanizem za vozlišča za vračanje, ki ga je sprva predlagala Evropska komisija, izvršilni organ EU (Verfassungsblog).

Celotno ureditev bi lahko preoblikoval postopek pred Sodiščem EU, najvišjim sodiščem Unije. V zadevi Sedrata (C-414/25) bo sodišče odločilo, ali je italijanski protokol z Albanijo skladen s pravom EU. Generalni pravobranilec je v aprilskem predhodnem mnenju protokol podprl, končne sodbe pa še ni. Negativna odločitev bi omajala pravno podlago, na kateri stoji nova uredba. Evropsko sodišče za človekove pravice v Strasbourgu lahko ločeno blokira posamezne premestitve z začasnimi odredbami, enakim instrumentom, s katerim je leta 2022 ustavilo britanske deportacijske polete v Ruando.

Uredbo morata Parlament in Svet še formalno potrditi, glasovanji pa se pričakujeta v nekaj tednih. Politična večina obstaja in pravni okvir bo kmalu postal zakon. Manjka pa operativna podlaga: država gostiteljica, ki bi bila pripravljena sprejeti centre, ter diplomatski vzvod nad državami izvora, ki sodelovanje zavračajo že leta.