Energetska izjema odpira €50 billion

Deset držav članic EU je v postopku v zvezi s čezmernim primanjkljajem, kar pomeni, da jih je Bruselj uradno opozoril na porabo nad vzdržno ravnjo. Evropska komisija zdaj predlaga, da bi lahko vlade med letoma 2026 in 2028 iz izračuna primanjkljaja vsako leto izvzele do 0,3 odstotka BDP za energetske izdatke. Na ravni EU-27 bi to pomenilo približno 50 mrd. evrov na leto dodatnega proračunskega prostora (Bloomberg). Toda učinek je izrazito regresiven: države z najbolj zdravimi javnimi financami dobijo največ prostora, tiste pod najmočnejšim fiskalnim pritiskom pa skoraj nič.

Kako deluje izvzetje

Po prenovljenih fiskalnih pravilih EU, torej Paktu za stabilnost in rast, ki so ga spremenili aprila 2024, ima vsaka članica določeno zgornjo mejo rasti javne porabe. Če jo preseže za več kot 0,3 odstotka BDP v enem letu ali 0,6 odstotka BDP kumulativno, lahko Bruselj zahteva zmanjšanje izdatkov (CEPR/VoxEU).

Energetski predlog uvaja izjemo od tega pravila. Upravičeni izdatki za zelene naložbe, denimo posodobitev omrežij, baterijsko shranjevanje energije in obnovljive vire, se ne bi šteli v omenjeno zgornjo mejo (osnutek Sveta, marec 2026). Subvencije za goriva, splošne cenovne kapice in splošno znižanje DDV so izrecno izključeni. Mehanizem posnema odstopno klavzulo za obrambne izdatke, ki jo že uporablja 17 članic, in ostaja znotraj istega okvira 1,5 odstotka BDP. Gre torej za prerazporeditev obstoječega prostora, ne za nov denar.

Kdo dobi denar in kdo ostane zunaj

Francija ima primanjkljaj okoli 5,1 odstotka BDP, je že v postopku v zvezi s čezmernim primanjkljajem in nove prožnosti dejansko ne more uporabiti. Vlada Sébastiena Lecornuja je morala za financiranje celo omejenih energetskih olajšav zamrzniti 3,2 mrd. evrov odobrenih sredstev in odpovedati 847 mio. evrov po ministrstvih. Noben francoski predstavnik izključitve doslej ni javno komentiral.

Italija se s primanjkljajem blizu 3,1 odstotka BDP umika iz postopka in lahko računa na približno 6,5 mrd. evrov na leto. Toda Komisija je upravičene izdatke omejila na zelene naložbe in zavrnila prizadevanja Rima za širše znižanje trošarin na goriva (Euronews). Portugalska ima pri primanjkljaju le 0,1 odstotka BDP največ prostora od vseh. Država, ki je nekoč potrebovala finančno pomoč, zdaj brez težav izpolnjuje pogoje za prožnost, ki je skoraj ne potrebuje.

Največ pridobijo vlade z najmočnejšimi proračuni. Najmanj pa tiste, kjer energetska revščina najbolj zareže v gospodinjstva.

Nemčija blokira to, kar sama uporablja

Nemška vlada kanclerja Merza je širšo proračunsko širitev Komisije označila za »nesprejemljivo v času, ko vse članice vlagajo znatne napore v konsolidacijo«. Švedska ministrica za evropske zadeve je bila še bolj neposredna: »Brezplačnega denarja ni.«

Berlin ima sam primanjkljaj okoli 4 odstotke BDP, precej nad triodstotno mejo, hkrati pa je lastno ustavno dolžniško zavoro obšel z 500 mrd. evrov velikim zunajbilančnim infrastrukturnim skladom. Rim in Madrid poslušata nemške pozive k fiskalni disciplini, medtem ko Berlin doma uporablja računovodske obvode.

Davek, ki ga nihče noče pobrati

Medtem ko vlade širijo primanjkljaje, da bi zaščitile potrošnike, energetska podjetja zadržujejo nepričakovane presežne dobičke, nastale zaradi nenavadno visokih veleprodajnih cen. Pet držav je aprila 2026 pozvalo k dajatvi na ravni EU za takšne dobičke. Komisija je odločitev prepustila nacionalnim prestolnicam. Italija je regionalni davek na poslovanje energetskih podjetij zvišala s 3,9 na 5,9 odstotka. Nobeno drugo veliko gospodarstvo v tem ciklu ni uvedlo pomembnejšega davka na presežne dobičke. Davkoplačevalci prevzamejo fiskalni strošek, proizvajalci energije pa obdržijo maržo.

Evropska centralna banka je opozorila, da bi bilo »vsako odstopanje od načel začasnosti, ciljanosti in prilagojenosti kontraproduktivno ter bi lahko vodilo v drugačno naravnanost denarne politike«. Vprašanje pred naslednjimi pogajanji je zato preprosto: ali se lahko okvir, ki proračunski prostor ponuja predvsem tistim, ki ga ne potrebujejo, in ga zapira tistim, ki ga potrebujejo, še vedno imenuje skupen?