Državni proračuni določajo pomoč EU pri gorivu

Voditelji EU so v četrtek v Bruslju končali razpravo o energiji, ne da bi imeli pripravljen ukrep za povečanje ponudbe goriv ali znižanje cen (Euronews). Največ pozornosti bi verjetno pritegnilo skupno kupovanje energentov, ne le plina, vendar še niso določeni ne udeleženci ne vrste goriv, postopek ali časovnica (predstavitev Evropske komisije). Pomoč, ki je na voljo že zdaj, zagotavljajo nacionalne vlade, ki lahko subvencionirajo nekatere kmete, ribiče in prevozniška podjetja. Obseg pomoči je odvisen od proračunskih zmožnosti posamezne države.

Uradni zapis kaže na pogovore, ne na sveženj ukrepov. Ob pregledu 15. oktobra so bili na strani Evropskega sveta med dokumenti o izidu srečanja navedeni le podatki o udeležencih (Evropski svet). Po poročanju naj bi osnutek sklepov podprl podaljšanje začasnih pravil o subvencijah in prostovoljno združevanje povpraševanja po energiji, med drugim (Agence Europe). Takšna formulacija Komisijo poziva, naj pripravi rešitev, ne določa pa kupca, subvencije ali cilja glede proizvodnje.

Zakaj gorivo še naprej prihaja, a je dražje

Po podatkih Mednarodne agencije za energijo je bilo na svetovnem trgu v tretjem četrtletju približno 1,7 milijona sodčkov dizelskega goriva in plinskega olja na dan manj kot leto prej. Agencija je primanjkljaj povezala z vojno v Iranu, motnjami v okolici Hormuške ožine in izpadom rafinerijskih zmogljivosti. Evropski uvozniki za iste pošiljke tekmujejo s kupci po svetu, zato morajo ob manjši ponudbi plačati več, da gorivo še naprej prihaja.

Tako je lahko ponudba stabilna, cene pa ostajajo visoke. Skupina Evropske komisije za usklajevanje nafte je 29. septembra sporočila, da je ponudba stabilna, evropske rafinerije pa že obratujejo blizu največje zmogljivosti (Evropska komisija). Na bencinskih servisih goriva ne zmanjkuje, vendar prihaja po višji ceni, rafinerije, ki že delujejo na meji zmogljivosti, pa ga ne morejo hitro proizvesti več. Pogovori Ursule von der Leyen z rafinerijami niso prinesli ne cilja glede proizvodnje ne datuma začetka.

Za letošnjo rast cen ni kriva dajatev na ogljik pri cestnih gorivih. Načrtovani sistem EU za trgovanje z emisijami pri gorivih za cestni promet in ogrevanje, ETS2, naj bi začel delovati šele leta 2028 (češka vlada).

Kaj je prineslo skupno kupovanje v prejšnji krizi

EU je skupno naročanje že preizkusila. Med plinsko krizo je platforma AggregateEU zbirala povpraševanje podjetij in dobaviteljem prikazovala združene potrebe. Kupci so nato pogodbe sklenili sami, zunaj platforme, zato je »ujemanje« pomenilo povezavo med kupcem in dobaviteljem, ne pa nakupa.

Evropsko računsko sodišče ni moglo preveriti, ali je shema prinesla cenejše pogodbe, saj Evropska komisija ni videla končnih pogojev (Evropsko računsko sodišče). Mednarodna agencija za energijo tudi ni našla dokazov, da je shema v Evropo pripeljala dodatne količine utekočinjenega zemeljskega plina (pregled agencije).

Ob pomanjkanju goriva je ta izkušnja še pomembnejša. Večji kupec se lahko pomakne na začetek vrste, vendar s tem ne nastane noben dodaten sodček: gorivo le vzame drugemu kupcu. Po predlogu von der Leyen bi pogodbe v skupnem imenu podpisoval upravljavec, vendar načrt ne določa, kdo bi sodeloval (predstavitev Evropske komisije). Dokler Komisija ne pojasni, ali bi upravljavec kupoval za vlade, podjetja ali oboje, ni jasno, kdo bi prevzel tveganje glede cene, dobave in neizpolnitve pogodbe.

Kdo plača pomoč

Najbolj oprijemljiva pomoč temelji na pravilih o državni pomoči, ki določajo, kdaj lahko vlade v EU subvencionirajo podjetja. Vlade lahko kmetom, ribičem in nekaterim prevozniškim podjetjem povrnejo do 70 % dokazanih dodatnih stroškov za gorivo ali gnojila (pravila Evropske komisije METSAF). Komisija je pravila sprejela 29. aprila, veljajo pa do 31. decembra (Euronews).

Podaljšanje je za zdaj le obljuba. Von der Leyen ga je napovedala, vendar na strani Komisije s pravili 15. oktobra še ni bilo spremembe (pravila Evropske komisije METSAF). Pomoč upravičenemu podjetju povrne del stroškov, ne zniža pa cene na črpalki. Vozniki osebnih avtomobilov do nje niso upravičeni.

Račun krijejo nacionalni proračuni, saj skupnega sklada EU ni (raziskovalna služba Evropskega parlamenta). Možnost subvencioniranja zato v praksi daje prednost vladam, ki imajo na voljo več denarja. Evropska komisija je 8. oktobra zavrnila zahtevi Italije in Grčije za večjo fiskalno prožnost, torej več manevrskega prostora za porabo ali zadolževanje v okviru pravil EU o proračunu (Reuters), o čemer smo takrat poročali tudi mi (To Brief).

Velik del denarja, ki so ga države že namenile za pomoč, ne doseže tistih, ki so najbolj izpostavljeni. Po spomladanski napovedi Evropske komisije bi nacionalni ukrepi na področju energije do konca leta znašali 38,6 milijarde evrov, če bi se nadaljevali, približno tri četrtine pa jih ne bi bilo ciljno usmerjenih (Evropska komisija). Takšna pomoč gre vsem, ki kupujejo energijo, ne le najbolj izpostavljenim, in zmanjšuje proračunski prostor za avtoprevoznike in kmete, katerim so bila namenjena aprilska pravila.

Na vrhu EU niso pripravili ukrepa, ki bi povečal ponudbo goriv v Evropi. Skupno naročanje nima določenih udeležencev, za podaljšanje pomoči pa še ni objavljenega besedila. Letos pozimi bodo pomoč zagotavljale nacionalne subvencije, ki bodo dosegle upravičena podjetja, ne pa voznikov, njen obseg pa bo odvisen od tega, koliko lahko nameni posamezna državna blagajna. Pred presojo, ali je skupno kupovanje goriv smiselno, mora Komisija pojasniti, kdo bo podpisoval pogodbe in kdo bo zanje jamčil.