Subvencije gorivu zamegljujejo junijski dvig obresti

Nafta brent je presegla 109 dolarjev za sod. Hormuška ožina je zaprta že več kot 80 dni. Vlade po EU porabljajo milijarde za subvencije za gorivo, vendar vsaka po svoje in brez usklajevanja. Evropska centralna banka, ki določa enotno obrestno mero za 20 držav z eurom, bo 11. junija skoraj gotovo zvišala obrestne mere v gospodarstvu, ki je že pod pritiskom. Nacionalna fiskalna politika drobi enotni trg, ECB pa nima več čistega signala, kaj se v resnici dogaja z inflacijo.

Tekma v subvencijah

Nemški Tankrabatt, začasno znižanje davka na gorivo za približno 17 centov na liter, ki naj bi v dveh mesecih stalo okoli 1,6 mrd. evrov, je maja znižal skupno inflacijo na 2,6 odstotka. Ukrep se izteče 30. junija. Nemški minister za promet je opozoril, da si država podaljšanja ne more privoščiti, Bundesbank pa v drugem četrtletju pričakuje ničelno rast.

Druge vlade so izbrale drugačna orodja. Poljska je z ministrsko uredbo uvedla zakonsko zavezujoče najvišje cene goriva. Belgija je aktivirala uradni načrt za izredne razmere na naftnem trgu, edina članica EU, ki je to storila. Najmanj manevrskega prostora ima Italija: guverner italijanske centralne banke Fabio Panetta je konec maja opozoril, da bo energetski šok občutno zavrl rast in inflacijo potisnil precej nad cilj. Rim je Evropsko komisijo, izvršilni organ EU, zaprosil za podaljšanje fiskalne odstopne klavzule, ki državam v izrednih razmerah omogoča preseganje omejitev primanjkljaja, tako da bi zajela tudi izdatke za energijo.

Komisija je zahtevo zavrnila. Dopustila je le ozko izjemo za zelene naložbe in izrecno izključila subvencije za gorivo. To sledi vzorcu iz prejšnjih fiskalnih pogajanj v letu 2026: Komisija dovoli politično uporabno izjemo, vendar omejitve ohrani dovolj stroge, da varujejo pravila o primanjkljaju. Hkrati vztraja, da za zdaj ni »neposredne skrbi glede zanesljivosti oskrbe«, in namesto zavezujočih ukrepov predlaga prostovoljno usklajevanje.

Raziskave o subvencijah za gorivo dosledno kažejo, da imajo od njih nadpovprečno korist gospodinjstva z višjimi dohodki, ker praviloma vozijo več. OECD je opozoril, da splošna znižanja davkov in cenovne kapice med krizo oskrbe slabijo spodbude za varčevanje z energijo.

Zakaj ECB nima čistega signala

Fiskalna razdrobljenost dodatno zapleta odločitev ECB 11. junija. Trgi večinoma pričakujejo zvišanje obrestnih mer, prvo v treh letih. Višji predstavniki ECB, med njimi članica Izvršilnega odbora Isabel Schnabel, javno zagovarjajo stališče, da energetskega šoka ni več mogoče obravnavati kot začasnega.

Nemški Tankrabatt ustvarja zelo konkretno izkrivljenje. Ker umetno znižuje skupno inflacijo, vpliva na podatek za celotno euroobmočje, po katerem ECB usmerja denarno politiko. Ko se subvencija 1. julija izteče, se bo nemška inflacija mehanično odbila navzgor, z njo pa tudi povprečje euroobmočja. Pomladanska gospodarska napoved Evropske komisije za leto 2026 past opiše neposredno: ekspanzivna fiskalna politika spodbuja inflacijo, ki zahteva strožjo denarno politiko, ta pa ogroža vzdržnost javnih financ v močno zadolženih državah.

Italija vsako zvišanje obrestnih mer občuti drugače kot Nemčija. ECB ima za takšno razhajanje varovalo: instrument za zaščito transmisije, izredno orodje za odkup državnih obveznic, namenjeno preprečevanju nenadzorovane rasti stroškov zadolževanja držav. Toda njegova uporaba hkrati z zviševanjem obrestnih mer bi preizkusila mehanizem, ki ga ECB doslej še ni aktivirala.

Kaj ostaja odprto

Po 11. juniju bo pot odvisna predvsem od tega, ali se bo Hormuška ožina znova odprla. Če bo ostala zaprta čez poletje, neugodni scenarij Evropske komisije predvideva nadaljnjo rast cen nafte in vztrajno povišano inflacijo v euroobmočju še v letu 2027. Države članice Mednarodne agencije za energijo že črpajo strateške rezerve. EU pa še vedno nima zavezujočega mehanizma, s katerim bi uskladila, koliko njenih 27 vlad porabi, za koga in za koliko časa.

Sedemindvajset subvencij za gorivo ni energetska politika. Za denarno politiko je to težava.