EU Nemčiji dovoli dvojno pomoč industriji

Evropska komisija Nemčiji tiho odpira prostor za dvojno energetsko pomoč industriji. Leta 2026 bodo upravičene tovarne lahko za isto porabo elektrike uveljavljale dve obliki državne pomoči: nadomestilo za ceno električne energije in novejšo berlinsko shemo industrijske cene elektrike. Nemška težka industrija bo zato plačevala nižji končni račun, hkrati pa se odpira vprašanje, ali evropska konkurenca še temelji na skupnih pravilih ali vse bolj na globini državne blagajne.

Širša berlinska pomoč bi lahko proračunske stroške povečala za približno 1 mrd. evrov. Industrijska cena elektrike je del nemške sheme, vredne približno 3,8 mrd. evrov za obdobje 2026-2028, njen cilj pa je upravičeno porabo približati ravni okoli 50 €/MWh. Pravno podlago daje začasni krizni okvir Komisije, ki prostor za izredno pomoč ohranja odprt do 31. decembra 2026.

Kako deluje popust

Nadomestilo za ceno električne energije podjetjem vrača del stroška ogljika, ki je vključen v račune za elektriko. Industrijska cena elektrike pa račun znižuje neposredno. Nemška prednost je v tem, da podjetjem ni več treba izbirati: ista megavatna ura lahko prejme obe podpori, kar nemška jeklarska združenja opisujejo kot dvojni razbremenilni mehanizem za energetsko intenzivne porabnike.

Številke so pomembne, vendar je še pomembnejši mehanizem. Berlin pokrije dovolj veleprodajnega stroška elektrike, da upravičeno porabo potisne proti 50 €/MWh. Po kriznih pravilih se lahko pomoč za energetsko intenzivna podjetja poveča s 50 na 70 odstotkov upravičenih stroškov elektrike, ne da bi bila vezana na dodatne pogoje glede zelenih naložb.

Nemčija ima resničen industrijski problem. Njeni energetsko intenzivni sektorji zaposlujejo skoraj 1 milijon ljudi in ustvarijo približno 17 odstotkov industrijske bruto dodane vrednosti. Proizvodnja ostaja približno 12 odstotkov pod predpandemično ravnjo, energetsko intenzivna proizvodnja pa je bila aprila 2026 le 0,9 odstotka višja kot leto prej. Berlin kupuje čas oslabljenim tovarnam, ne nagrajuje razcveta.

Strošek se seli čez meje

Najprej pridobijo nemške tovarne. Najprej plačajo nemški davkoplačevalci. Nato se pritisk prenese na enotni trg, ker tekmeci prodajajo v iste evropske dobavne verige, vendar brez enake fiskalne opore.

Računi za industrijsko elektriko niso samo veleprodajna cena elektrike. Vključujejo omrežnine, davke, dajatve in zavarovanje cen, torej vnaprejšnje pogodbe, s katerimi se podjetja zaščitijo pred tržnimi nihanji. Francija pokaže težavo: tarife za visokonapetostno omrežje za uporabnike, med njimi velike industrijske porabnike, se bodo od 1. avgusta 2026 v povprečju zvišale za 3,34 odstotka. Francoska kemična ali jeklarska tovarna ima lahko dostop do nizkoogljične elektrike, a še vedno tekmuje z nemškimi obrati, katerih končni račun znižuje zvezni proračun.

Italija ima težjo izbiro. Njena podjetja so leta 2025 že plačevala povprečne stroške elektrike v višini 278 €/MWh, medtem ko so znašali 242 €/MWh v Nemčiji, 183 €/MWh v Franciji in 171 €/MWh v Španiji. Rim lahko posnema zamisel, vendar težje posnema obseg: italijanski parlamentarni proračunski urad za leto 2026 napoveduje primanjkljaj pri 2,9 odstotka BDP in dolg pri 138,6 odstotka BDP. Izenačevanje z Nemčijo bi lahko pomenilo več dolga za reševanje problema dragih energentov.

Poljska je na obeh straneh računa. Nemška industrija kupuje pri poljskih dobaviteljih, zato odprte nemške tovarne podpirajo naročila čez mejo. Toda poljska podjetja s porabo od 500 do 2.000 MWh že zdaj plačujejo elektriko po 19,15 evra za 100 kWh, nad povprečjem EU pri 18,37 evra. Nemška subvencija lahko torej varuje poljsko povpraševanje pri dobaviteljih, hkrati pa škodi poljskim proizvajalcem, ki tekmujejo z nemškimi.

Švedsko vprašanje je predvsem vprašanje pravil. Južna švedska cenovna cona SE4 ima cene približno na nemški ravni, švedska industrija pa elektrifikacijo načrtuje ob pričakovanju stabilnih pravil EU. Če se podobne cene srečajo z neenakimi subvencijami, prednost ne izvira iz produktivnosti, temveč iz javnih proračunov.

Kaj je še treba preveriti

Ključni manjkajoči dokument ostaja celotna odločitev Komisije, ki dovoljuje kopičenje pomoči za isto količino elektrike. Splošna pravila o državni pomoči so javna, vendar iz dostopnega gradiva ni jasno, kakšne varovalke je sprejela Nemčija, kdo natančno sodi med upravičence in kako se bo pomoč nadzorovala.

Prav tako ni preglednega zemljevida po posameznih obratih, ki bi pokazal, kdo prejema dvojno razbremenitev. Eurostat opozarja, da se cene elektrike za negospodinjske odjemalce razlikujejo po porabniških razredih ter vključujejo energijo, dobavo, omrežne stroške, davke in dajatve. Nacionalna povprečja zato lahko zakrijejo skoraj toliko, kot razkrijejo.

Nemška jeklarska industrija že zahteva trajno skupno industrijsko ceno elektrike pri 50 €/MWh. Če se začasna krizna pomoč spremeni v stalno nemško pravico, se tehtnica enotnega trga od skupne discipline premakne proti državi članici, ki lahko porabi največ.